Aktualne spremembe pri zaposlovanju tujcev v Republiki Sloveniji

Prispevek obravnava analizo aktualnih sprememb zakonodaje s področja zaposlovanja in samozaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji in osvetljuje uporabo pravih postopkov za delodajalce, ki zaposlujejo tujce v svojem delovnem procesu. V prispevku so opisane spremembe, nov postopek in specifike ter v zaključku še nekaj besed o upravnih taksah in podatki za nakazilo. Čisto na koncu najdete povezave na potrebne obrazce, ki si jih lahko prenesete.

za vas piše

Petra Grum, dipl. upravnih ved

S 1.9.2015 so začele veljati spremembe Zakona o Tujcih (ZTuj-2, Ur.l. RS, št. 45/14 – UPB1, 90/14, 19/15 in 47/15), in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT, Ur.l. RS, št. 47/15).

S temi spremembami želi država delodajalcem olajšati zaposlitev državljanov tretjih držav. Še vedno se v prehodnem obdobju izdajajo dovoljenja za državljane Hrvaške (v nadaljevanju RH) in državljane Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BIH), o čimer podrobneje v zaključku prispevka.

Vloge, ki so bile oddane do vključno 31. avgusta 2015, bodo obravnavane po »starem« zakonu. Z drugimi besedami, za te vloge bodo torej veljali pogoji, kot jih je določala prejšnja zakonodaja. Veljali bodo do izteka pridobljenega dovoljenja za delo ali dovoljenja za bivanje.

Sedaj veljavna zakonodaja določa, da tujec, ki pride v Slovenijo (v nadaljevanju RS), ne potrebuje več naenkrat dveh dovoljenj, s katerimi bi si začasno lahko uredil delo in bivanje, ampak to uredi s t.i. kartico. Govorimo o dokumentu, ki se imenuje Enotno dovoljenje (v nadaljevanju ED) in je enakovredno prejšnjemu dovoljenju za delo in prebivanje, na svojem čipu pa vsebuje tudi prstne odtise, ki jih je tujec dolžan dati na konzularnem predstavništvu. Poleg ED tujec prejme tudi informacijski list, ki je v svojem bistvu upravna odločba in vsebuje vse potrebne podatke o delu (delovno mesto, zaposlitev, delo, naloge…), v inšpekcijskem nadzoru pa velja kot potrdilo, zato ga je obvezno imeti vedno pri sebi.

tuji_delavci

POSTOPEK IZDAJE DOVOLJENJA

S spremembo zakona je zakonodajalec sledil cilju poenostavitvi postopka po načelu ekonomičnosti upravnega postopka, ki se udejanja tudi v konceptu »vse na enem mestu«.

Vlogo za ED vloži delodajalec na Upravno enoto (v nadaljevanju UE) ali tujec sam na konzularnem predstavništvu RS v tujini, nato pa UE, ki po novem tudi vodi postopek, prosi Zavod za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) za soglasje pa uradni dolžnosti. ZRSZ mora po novi zakonodaji izdati soglasje predvidoma v 15 dneh, kar naredi na podlagi pregleda trga dela. Soglasje, ki ga izda ZRSZ UE, nadomešča delovno dovoljenje. Tako je po novem UE edini organ, ki komunicira z ZRSZ.

Možno je pridobiti več vrst soglasji, na primer: soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, soglasje za napotene delavce, soglasje za zastopnika, soglasje za sezonsko delo…

Na koncu po preverjanju ZRSZ izda soglasje za vsebinske pogoje. Na podlagi tega lahko UE šele izda ED in ga nato vroči tujcu.

Pomembno je tudi, da se priloži dokazila (33. člen ZTuj-2), kot je potrdilo o nekaznovanosti, urejeno zdravstveno zavarovanje in soglasje zavoda. V primeru, da zakonski pogoji niso izpolnjeni se soglasje ne izda. Priloge določa tudi obrazec sam, glede na vrsto soglasja, ki bi ga radi. Več o soglasjih in potrebnih pogojih najdete na spletnih straneh ZRSZ.

Glede na sedanje spremembe naj bi bili roki krajši. To pomeni, da naj bi tujec v roku 30 dni od vložitve popolne vloge prejel ED, saj je po novem manj komuniciranja z organi, prav tako med njimi.

Veljavnost ED je eno leto oziroma čas pogodbe o zaposlitvi z možnostjo podaljšanja za dve leti. Če je tujec v evidenci brezposelnih in prejema nadomestilo za brezposelnost, ob zaposlitvi ZRSZ avtomatsko izda soglasje. Omeniti je potrebno tudi to, da lahko delodajalec po novi zakonodaji tujca zaposli le za nedoločen čas, po enem letu bivanja v RS pa tujec lahko odpre tudi s.p.

Glede na določbe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (glej 28. člen ZZDT-1, Ur.l. RS, št. 26/2011, 21/2013-ZUTD-A, 100/2013-ZUTD-C in 47/2015-ZZSDT), lahko isti delodajalec in isti tujec, ki je bil od dneva prijave neprekinjeno prijavljen v socialno zavarovanje, podaljša ED za čas, določen v vlogi, vendar ne več kot za 1 leto.

Dovoljenje za zaposlitev se lahko podaljša, če se priloži pogodba o zaposlitvi. Vlogo za podaljšanje vloži delodajalec v času 30 do 60 dni pred iztekom veljavnega dovoljenja za zaposlitev.

ZASTOPNIKI IN SEZONSKO DELO

Osebe, ki bi v RS rade le »opravljale posel«, to po novem lahko naredijo kar preko spleta. Vse tiste osebe, ki so sedaj občasno prihajale v RS na podlagi vizuma, kot je na primer zakoniti zastopnik/prokurist družbe, po novem zakonu ne potrebujejo pridobiti nobenega soglasja.

Če zaradi dela v RS prihaja manj kot 90 dni (največ 14 dni skupaj) v letu (seštevanje v koledarskem letu), lahko to stori le s prijavo v sistem, tiskan list kot dokazilo pa je potrebno imeti pri sebi.

Spletna prijava za:

izvajanja storitve delodajalca s sedežem v drugi državi članici EU
izvajanja kratkotrajnih storitev izvajalcev iz tretjih držav
kratkotrajnega dela zastopnika

Če gre za več kot 90 dni, velja enako kot za ostale, saj je potem potrebno pridobiti ED, vse pa je odvisno tudi od posameznika ali želi bivati v RS ali ne. Enako velja tudi za sezonsko delo – delo do 90 dni, le za kmetijstvo in gozdarstvo.

Da bi z novim zakonom in njegovimi novostmi preprečili tudi čim več zlorab, še vedno velja, da ima domač delavec prednost pred tujimi, tujega delavca pa je potrebno, v kolikor ga zaposlimo, obravnavati enako kot domačega (nobenega dela na črno ali polovičnega delovnega časa, prepoved diskriminacije, …). Kazni pri ugotovitvi inšpektorja, da gre za kršenje zakona, lahko glede na posamezno kršitev segajo tudi do 75.000€.

KDO LAHKO ZAPOSLI TUJCA?

Pri zaposlovanju tujcev se gleda aktivno poslovanje organizacije zadnjih 6 mesecev. V tem času mora biti v organizaciji najmanj en zaposlen, prilivi na TRR pa morajo biti večji od 10.000€ na mesec.

Pri novo nastalih organizacijah je pomembno izkazovanje investicij, ki so se z novim zakonom povečale na minimalno 50.000€ (prej 30.000€). Organizacija, ki je v stečaju ali likvidaciji, tujcev ne more zaposlovati. Zakon po novem tudi ne razlikuje več med tržno in netržno vrednostjo organizacije.

PRIJAVA/ODJAVA TUJCA V OBVEZNA ZAVAROVANJA

Tujca, ki že biva v RS, je potrebno prijavit v obvezno socialno zavarovanje v 10 dneh, v nasprotnem primeru pa v 15 dneh.

15 dni je tudi rok za ponovno prijavo v primeru, da gre za spremembo delovnega mesta, novo pogodbo ali če je slučajno prišlo do kakršnih nesoglasji.

HRVAŠKI DRŽAVLJANI

Za državljane RH se je prehodno obdobje s spremembo zakona podaljšalo do 30.6.2018.

Tako še vedno velja, da vsi državljani, ki na novo prihajajo v RS, ali bivajo tu manj kot 2 leti, potrebujejo dovoljenja za delo. Po dveh letih pa samozaposlovanje in zaposlovanje poteka na podlagi civilnopravnih pogodb. To pomeni, da imajo po 2 letih neprekinjenega bivanja v RS enak dostop na trg dela in se lahko zaposlujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

V prvih dveh letih prebivanja v Sloveniji se brez dovoljenja za zaposlitev lahko zaposlijo hrvaški državljani, ki:

so slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti,
imajo dovoljenje za stalno prebivanje v naši državi,
v Sloveniji prebivajo na podlagi združitve družine z državljanom Švice, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali EU (razen Hrvaške),
so pri nas v zadnjih dveh letih pridobili najmanj visokošolsko izobrazbo ali zaključili program raziskovalnega dela,
so določeni za zastopanje pravne osebe ali samostojnega podjetnika, pri čemer morajo biti vpisani v ustrezen register.

Vlogo za pridobitev dovoljenja za zaposlitev vloži delodajalec skupaj z potrebnimi dokazili na obrazcu TUJ-HR. Dovoljenje za zaposlitev izda ZRSZ, za čas, ki je določen v vlogi, vendar ne več kot 1 leto.

Enaki pogoji veljajo za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu, ki pa ne smejo biti daljši do šestih mesecev v koledarskem letu.

BOSANSKI DRŽAVLJANI

Za državljane BIH še naprej ZRSZ izdaja dovoljenja za delo in le to se šteje kot soglasje v postopku izdaje ED.

Državljane BIH se v RS zaposluje na podlagi meddržavnega sporazuma (v nadaljevanju Sporazum), ki določa pogoje in postopek zaposlovanje ter izdajo dovoljenja za zaposlovanje.

Sporazum določa, da je možno zaposlovanje s predhodnim sodelovanjem pristojne službe v BIH, ki izbere ustrezne kandidate in jih nato kot ustrezno izbiro posreduje našemu delodajalcu. Seveda pa je predpogoj, da ni ustreznega domačega delavca.

Po uveljavitvi Sporazuma je zaposlovanje državljanov BIH v RS možno le na podlagi tega Sporazuma oziroma izjem, ki jih določa.

Postopki se vodijo po starem oziroma se Sporazum ne uporablja za državljane Bosne in Hercegovine:

ki so na dan uveljavitve tega sporazuma zakonito zaposleni v državi zaposlitve. Sporazum se uporablja za delavce iz BiH, ki šele prihajajo na delo v RS; Sporazum se ne uporablja za delavce, ki imajo v RS urejeno prebivanje;
v primeru sezonske zaposlitve, zaposlitve poslovodnih delavcev in v primeru zaposlitve oziroma prostovoljnega dela zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja na področju medicine;
ki jim je bilo v državi zaposlitve v skladu z zakonodajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje;
ki v državi zaposlitve prebivajo na podlagi združevanja družine;
ki v državi zaposlitve prebivajo na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito;
ki jim je v državi zaposlitve v skladu z zakonodajo priznan status raziskovalca;
ki v državi zaposlitve ustanovijo ali soustanovijo osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopajo družbo ali se registrirajo kot samostojni podjetniki posamezniki;
ki na podlagi šolanja v državi zaposlitve lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje v skladu z zakonodajo države zaposlitve;
za katere se uporablja Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve – modra karta).

ZAPOSLOVANJE

Pri zaposlovanju ZSRZ preveri ustreznost domačih kandidatov, pogoje, ki jih določa zakon pri novi zaposlitvi, ter od FURS-a zahteva podatek o poravnanih davčnih obveznostih, od delodajalca ter podatek o poslovanju zadnjih 6 –ih mesecev (Priloga 1 k obrazcu), prav tako pa ZRSZ pozove delodajalca, da posreduje podatke o predhodnih razgovorih, nastanitvi in druge podatke, ki so potrebni za posredovanje zahtevka pristojni agenciji v BIH.

14815138-3d-people--man-person-with-toolbox-and-wrench-engineer

ZRSZ pripravi dokument z osnovnimi podatki ter ga posreduje agenciji v BIH. ZRSZ o svojem posredovanju prošnje za posredovanje kandidatov agenciji v BIH obvesti delodajalca. Agencija v BIH nato delodajalcu posreduje seznam kandidatov, s katerimi je opravila razgovor, ter podatke o kraju in času razgovora.

Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (sklenjena mora biti za najmanj eno leto), delodajalec vloži vlogo za izdajo dovoljenja pri ZRSZ, skupaj z obema prilogama.

DOVOLJENJE ZA DELO

Dovoljenje se izda za obdobje treh let na podlagi vloge delodajalca, kar pomeni, da mora biti državljan BIH to obdobje zaposlen pri istem delodajalcu, z možnostjo podaljšanja do 3 let (izpolnjeni pogoji za stalno prebivanje po 5-ih letih), po enem letu pa lahko (migrant, tujec) vloži vlogo za izdajo dovoljenja, ki mu omogoča prost dostop na trg dela.

Ob prihodu v RS dobita delovno dovoljenje tako tuji delavec kot delodajalec.

TAKSE IN PLAČILO

Takso za vlogo in delovno dovoljenje je potrebno plačati najkasneje ob vložitvi vloge za delovno dovoljenje. Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oz. ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme ali neposredno sprejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso.

donate

Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, se plačajo zamudne obresti.

Stroške provizije v zvezi z nakazilom nosi plačnik.

Za sklepe in odločbe, s katerimi se vlogam ni ugodilo, se taksa ne vrača.

Pregled upravnih taks v postopku izdaje delovnih dovoljenj po taksni tarifi C:

TAKSNA OBVEZA	Tarif. Št.	Znesek (v €)
Vloga za delovno dovoljenje	1	4,54
Osebno delovno dovoljenje za določen čas	24	90,61
Dovoljenje za zaposlitev	24	90,61
Dovoljenje za delo	24	90,61
Pritožba oz. ugovor zoper odločbo ali sklep	2	18,12
Odločba, za katero ni predpisana posebna taksa	3	18,12
Sklepi, s katerimi se konča postopek, oziroma sklepe, ki so izdani na zahtevo stranke in za katere ni predpisana posebna taksa	3	18,12
Overitev prepisa ali kopije	10	1,35