Vloga Centrov za socialno delo pri pomoči žrtvam nasilja v družini

VLOGA CENTROV ZA SOCIALNO DELO PRI POMOČI ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI

Nasilje v družini je kompleksen pojav, saj ga izvaja član družine. Prav družina kot institucija naj bi zagotavljala predvsem varnost, čeprav razsežnost nasilja v družini te teze ne podpira. Nekateri podatki namreč kažejo, da naj bi bila vsaka peta ženska v Sloveniji žrtev svojega partnerja in da večina poškodb s smrtnim izidom nastane prav v družinskem okolju.[1] Ob vsakem takem dogodku se sprašujemo zakaj niso pristojne institucije ukrepale že prej, da do hujših poškodb ali celo smrti ne bi prišlo.

Namen tega prispevka je predvsem ozavestiti vse, tako žrtve kot tudi njihove sorodnike in prijatelje ter javnost, da je potrebno vsako nasilje prijaviti in da ima žrtev na voljo različne vrste pomoči, s katerimi ji želijo pristojne institucije pomagati pri reševanju njene stiske. Predvsem se prispevek osredotoča na pomoč, ki jo žrtvam nudi center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki je osrednja institucija pri obravnavanju nasilja v družini, na podlagi z zakonom pridobljenega javnega pooblastila za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave.

za vas piše

MEDINSTITUCIONALNO OBRAVNAVANJE NASILJA V DRUŽINI

V Sloveniji se s področjem nasilja v družini ukvarja več institucij:

• Policija – v primeru nasilja v družini se poda prijavo na policijo, ki potem začne s preiskovanjem. Policija vsako prijavo o nasilju v družini posreduje tudi CSD-ju, ki potem pokliče žrtev in ji ponudi razne oblike pomoči (o tem več v nadaljevanju). Policija ima tudi možnost, da izreče ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, to določa 60. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Namen tega ukrepa je v zavarovanju žrtve pred nadaljnjim nasiljem in odstranitev nasilneža. Ta ukrep se izreče po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ga izreče policija sama, brez sodelovanja žrtve.
• Državno tožilstvo – ker se postopek nasilja v družini vodi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se v vsakem primeru nasilja v družini vodi kazenski postopek ne glede na željo in sodelovanje žrtve, vloži državno tožilstvo obtožnico in jo tudi zastopa na sodišču.
• Sodišče – njegova vloga je predvsem vloga sojenja, ima pa pomembno vlogo tudi v primeru, ko želi žrtev podaljšati ukrep prepovedi približevanja. Žrtev mora podaljšanje zahtevati sama, podaljšanje je možno za največ 60 dni. (61. člen ZNPPol)
• Nevladne organizacije – naloga nevladnih organizacij je predvsem nudenje psihosocialne pomoči žrtvam kaznivih dejanj. Kadar zvedo za nasilje v družini, katerega žrtev je mladoletna oseba, pa so ga na podlagi prijavitvene dolžnosti, ki jo določa 6. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPDN), dolžne prijaviti
• Centri za socialno delo – imajo osrednjo vlogo pri obravnavanju nasilja v družini, predvsem žrtvam nudijo različne oblike pomoči, ki so podrobneje predstavljene v nadaljevanju.

 

Kot vidimo se s področjem nasilja v družini ukvarja več institucij, to pa zato, ker je nasilje v družini kompleksen pojav, žrtve se znajdejo pred pomembno odločitvijo in, če se odločijo, da bodo zapustile nasilnega partnerja, potrebujejo tako psihosocialno pomoč, kot tudi finančno pomoč in praviloma pomoč pri reševanju stanovanjskih težav. Vseh pomoči ne more nuditi samo ena institucija, zato je nujno sodelovanje med njimi, da se reši situacijo v najboljšem interesu vseh vpletenih – obsodi nasilneža, se ga (poskuša) rehabilitira, ter pomaga žrtvi stopiti iz kroga nasilja in zaživeti na novo.

 

VRSTE POMOČI, KI JIH NUDI CENTER ZA SOCIALNO DELO

Ko CSD izve, da je prišlo do nasilja v družini, vzpostavi stik z žrtvijo in skupaj naredita načrt pomoči, v katerem se določi vrste pomoči, ki jih žrtev potrebuje. CSD lahko vzpostavi stik z žrtvijo na več načinov in sicer; žrtev lahko sama pride na CSD in pove za nasilje, lahko jih obvestijo nevladne organizacije, v največ primerih pa se CSD seznani z nasiljem razmeroma pozno, ko je nasilni dogodek prijavljen na policijo.

 

CSD nudi žrtvam nasilja naslednje oblike pomoči:

Psihosocialna pomoč

Žrtev nasilja, ki se odloči zapustiti partnerja, potrebuje spodbudo in opogumljanje, da ne obupa, predvsem pa je potrebno žrtvam dati vedeti, da niso same krive za nasilje, ki se jim dogaja. CSD jih lahko napoti tudi na nevladne organizacije, ki se še posebej ukvarjajo prav z nudenjem psihosocialne pomoči žrtvam nasilja.

Zagotovitev umika na varno

Nekatere žrtve so v dosedanjem stanovanju ogrožene, zato je naloga CSD-jev, da jih umakne na varno in sicer v krizni center, materinski dom ali v varno hišo. Pomembno je, da CSD žrtev opozori tudi na to, da lahko predlaga podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja.

Finančna pomoč

Večina žrtev nasilja v družini, kljub nasilju, ne zapusti nasilnega partnerja prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) določa več oblik denarne pomoči, do katerih je lahko upravičena žrtev nasilja v družini in na katere jih mora CSD opozoriti ter jim pomagati pri izpolnjevanju vloge, med njimi;

• Izredna denarna socialna pomoč, katere namen je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti in se dodeli v enkratnem znesku. Tovrstno obliko denarne pomoči je potrebno porabiti za točno določen namen za katerega je dodeljena.
• Denarna socialna pomoč, se dodeli v primeru, ko žrtev ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov na katere ne more vplivati.
• Prav tako ima žrtev možnost, da vloži vlogo za otroški dodatek in znižano plačilo vrtca, v primeru, da ima otroke.
• Opozoriti jih je potrebno tudi na pomoč, ki jo nudijo druge humanitarne organizacije (npr. Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine ipd.), predvsem v obliki materialne pomoči, najpogosteje hrane in oblek.
• Pomembno je, da CSD opozori žrtev tudi na možnost brezplačne pravne pomoči, ki se dodeli za pravno svetovanje in zastopanje, vloži se jo na pristojnem okrožnem sodišču in je namenjena vsem žrtvam nasilja v družini, ne glede na njihov finančni položaj. Temelj za dodelitev brezplačne pomoči je ocena ogroženosti, ki jo izda CSD ob prvem pogovoru z žrtvijo. Brezplačna pravna pomoč je pomemben institut, ki zagotavlja vsakomur, da uveljavlja sodno varstvo. Žrtev si lahko sama izbere odvetnika, lahko pa ji ga tudi dodelijo na sodišču, ki ji bo dodelilo brezplačno pravno pomoč. [2]

Nudenje stanovanjske pomoči

Stanovanjski problem v veliko primerih žrtve odvrne od tega, da bi zapustile svojega partnerja, saj nimajo kam iti. Ena izmed možnosti, ki jo imajo in na katero jih mora opozoriti CSD, so neprofitna stanovanja. Gre za stanovanja, ki jih občina, država, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija dodeljuje v najem na podlagi javnega razpisa. Do neprofitnega stanovanja so upravičeni predvsem tisti, ki živijo v slabših socialnih razmerah.[3] Na podlagi prijav se oblikuje prednostna lista upravičencev. Tistemu upravičencu, za katerega bo zagotovljeno stanovanje, se odda stanovanje v najem s sklenitvijo pogodbe za nedoločen čas. Kot ena izmed prednostnih skupin pri pridobitvi neprofitnega stanovanja, so določene tudi žrtve nasilja v družini.[4]  Upravičenec do neprofitnega stanovanja plačuje neprofitno najemnino, lahko pa zaprosi tudi za subvencionirano najemnino, odvisno od dohodkov, ki jih ima.

 

CSD poleg nudenja pomoči žrtvam nasilja, nudi pomoč tudi povzročitelju nasilja. To pomeni, da z njimi opravijo pogovor in jih napotijo na ustrezne nevladne organizacije (npr. Društvo za nenasilno komunikacijo), kjer povzročiteljem nudijo razne programe za usposabljanje, katerih namen je predvsem preprečevanje nadaljnjega nasilja.

SKLEPNO

Država žrtvam nasilja v družini zagotavlja širok spekter pomoči in jim na ta način omogoča, da izstopijo iz kroga nasilja in zaživijo na novo. Vendar pa je pri tem nujno žrtvino aktivno sodelovanje pri reševanju lastne stiske. Predvsem pa je pomembno vedenje, da si nobena oseba ne zasluži nasilja in trpljenja, nujno je, da se o nasilju v družini govori v javnosti in se tudi na ta način spodbuja žrtve, ki nasilja še niso prijavile, da to storijo.

Če ste sami žrtev nasilja v družini ne odlašajte in si priskrbite pomoč, saj se stanje načeloma le slabša.

 

V kolikor imate dodatna vprašanja ali menite, da postopki niso bili korektno vodeni, vas vabimo, da se obrnete na Zavod UP, kjer bomo vaš primer preučili in vas ustrezno vodili ter vam svetovali o morebitnih nadaljnjih postopkih.

 

 

 

Viri in literatura:

Filipčič, K. (2008). Zakon o preprečevanju nasilja v družini – Uvodna pojasnila. Ljubljana: GV Založba.

Horvat, C. (2004). Neprofitna najemna stanovanja, subvencioniranje in najemnine. Pravna praksa, Letnik 23, številka 22 , str. 14-16.

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj, Ur.l. RS, št. 14/04 s spremembami in dopolnitvami.

Vovk, I. (2010). Nasilje v družini – vsaka peta ženska je žrtev. Pravna praksa, Letnik 29, številka 18 , str. 29.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur.l. RS, št. 15/2013.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZNPD), Ur.l. RS, št. 18/2008.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Ur.l.RS, št. 61/10 s spremembami in dopolnitvami.

[1]  Vovk. I. (2010), Nasilje v družini-vsaka peta ženska je žrtev. Pravna praksa, 29

[2]  Filipčič. K. (2008), Zakon o preprečevanju nasilja v družini-uvodna pojasnila. 68

[3]  Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj. Uradni list RS, št.  14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14

[4]  Horvat. C. (2004), Neprofitna najemna stanovanja, subvencioniranje in najemnine. V: Pravna praksa, l, 23, št. 22. 14-16

Deli Z Ostalimi: