Vklopi razum, zahtevaj račun

V času ekonomske krize je veliko govora predvsem o javnih financah – država potrebuje sredstva za socialno varnost, zdravstvo, izobraževanje in ostala nujno potrebna področja, vendar pa denarja ni. Tako se je Slovenija podala v boj proti »črnim luknjam« kamor izginja nujno potreben denar in največja od teh je siva ekonomija. Eden od ukrepov je (bila) tudi odmevna medijska kampanja z geslom »Vklopi razum zahtevaj račun«, katere cilj je ozavestiti državljane z negativnimi posledicami sive ekonomije ter jih spodbuditi, da kupujejo blago/storitve na zakonit način.

Za vas piše 

KAJ JE SIVA EKONOMIJA?

Siva ekonomija ni le ekonomski, temveč v enaki meri kulturni in družbeni pojav, ki se v času gospodarske krize običajno močno povečuje.  O sivi ekonomiji govorimo v primeru, če se zakonita proizvodnja oziroma prodaja blaga ali storitev prikrije zaradi neplačevanja davkov, nespoštovanja predpisov in standardov oziroma izkoriščanja sistema socialne varnosti.  Ekonomski dejavniki sive ekonomije so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti, samozaposlenost, obdavčitev in dajatve ter upravni postopki.

Statistični urad RS mora pri izračunu bruto domačega proizvoda (BDP) paziti na polno zajetje in medsebojno primerljivost BDP-ja z izračuni drugih članic EU. Da lahko ocena BDP temelji na polnem zajetju in je posledično primerljiva, se morajo pri izračunu upoštevati tudi t.i. popravki za polno zajetje, kateri so razvrščeni v sedem tipov.

Popravki za polno zajetje BDP:

• enote, ki se deloma/v celoti izognejo registraciji (»delo na črno«),
• nezakonite dejavnosti,
• dejavnosti gospodinjstev, ki ne zahtevajo registracije ,
• pravne osebe, ki niso zajete v virih,
• samozaposleni, ki niso zajeti v virih,
• namerno napačno poročanje,
• druge statistične pomanjkljivosti in popravki.

Popravki zajetja se v daljšem obdobju v Sloveniji gibljejo na ravni okoli 10 odstotkov BDP, kar pomeni približno 3,5 milijarde evrov.

Vendar pa popravkov za polno zajetje ne moremo popolnoma enačiti s pojmom sive ekonomije, čeprav enotna definicija po Evropskem statističnem uradu (Eurostat), ki naj bi med drugim tudi usklajeval statistične metode na ravni Evropske unije, ni določena. Pojem sive ekonomije je po obsegu ožji od vseh sedmih tipov popravkov za polno zajetje BDP.

Pojem sive ekonomije se brez dvoma nanaša na davčne utaje, kar pomeni gospodarske aktivnosti, za katere se ne plačuje davkov in prispevkov.

Za davčno utajo štejemo t.i. delo na črno (1. popravek zajetja) in namerno napačno poročanje  uradnih registriranih podjetij (6. popravek zajetja), ki si s tem zmanjšujejo davčne obveznosti do države.

V sivo ekonomijo pa lahko uvrstimo tudi nezakonite dejavnosti (2. popravek zajetja), pravne osebe in samozaposlene, ki niso zajeti v virih (4. In 5. popravek zajetja), ter del preostalih popravkov.

Po tej opredelitvi sive ekonomije, naj bi le ta po zadnjih podatkih za leto 2010 v Sloveniji znašala 8,3 odstotka BDP (2,8 milijarde evrov).

KATERI SO UKREPI PROTI SIVI EKONOMIJI?

Vlada RS je 4. decembra 2014 sprejela dokument Obvladovanje sive ekonomije v RS, v katerem je po pregledu ukrepov nekaterih drugih držav podala predloge ukrepov po posameznih sektorskih politikah in predloge horizontalnih ukrepov.

Sektorski ukrepi so podani glede na posamezna ministrstva:

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: ukrepi so podani na področjih vinarstva, gozdarstva, pekarstva in dopolnilnih dejavnostih.
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: ukrepi so podani na področju turizma, kjer želijo doseči doslednejše evidentiranje podatkov o nočitvah gostov in na področju gospodarskega prava, kjer je cilj usmerjen na odpravo zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb.
• Ministrstvo za zdravje: podanih je več ukrepov na področju zdravstvene dejavnosti, kot je npr. razmejitev javne zdravstvene dejavnosti od dopolnilne zdravstvene dejavnosti ter ukrep, ki določa novo ureditev področja zdravilstva.
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: ukrepi se nanašajo na ureditev področja študentskega dela v skladu z načelom »vsako delo šteje«, zmanjšanje obsega dela in zaposlovanja na črno s spremembo zakona in novo ureditvijo osebnega dopolnilnega dela, učinkovitejše delovanje Inšpektorata RS za delo ter spodbujanje varnosti in zdravja pri delu.
• Ministrstvo za infrastrukturo: podanih je več ukrepov na področju rudarstva ter ukrepa na področju letalstva in prevozov v cestnem prometu.
• Ministrstvo za kulturo: ukrepi določajo novo ureditev trga umetnin, spremembe na področju umetniške dejavnosti ter ureditev specializiranih del varstva kulturne dediščine.
• Ministrstvo za okolje in prostor: ukrepi se navezujejo na reševanje problematike nedovoljenih gradenj, prenovo prostorske in gradbene zakonodaje ter standardizacijo popisov del in materialov v gradbeništvu.

Horizontalni ukrepi se navezujejo predvsem na:

• obvladovanje gotovinskega poslovanja,
• izdajanje računov in nadzor,
• preprečevanje izogibanja trošarinskim obveznostim,
• boljše zakonodajno in poslovno okolje,
• odpravo zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb,
• spodbujanje občutka zavezanosti,
• povezovanje informacijskih zbirk in
• skupno ukrepanje inšpekcij ter inšpekcijski svet.

Eden ključnih horizontalnih ukrepov je vsekakor uvedba davčnih blagajn ter medijska kampanja z geslom “Vklopi razum, zahtevaj račun”

DAVČNE BLAGAJNE

Najnovejši ukrep Finančne uprave RS s katerim bo med drugim lahko nadzirala tudi delo in zaposlovanje na črno so davčne blagajne. Sredi leta 2015 je bil sprejet Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki je z  2. januarjem 2016 uvedel obvezno izvajanje postopka potrjevanja računov za zavezance.

Zakon določa vse obveznosti zavezancev glede potrjevanja in izdajanja računov, glede česar smo pred kratkim že pisali v Bazi znanja. Poleg tega pa določa tudi obveznosti večjega dela državljanov RS, ki nastopamo v vlogi KUPCEV oziroma prejemnikov blaga ali storitev.

KAJ MORAMO KOT KUPCI VEDETI:

• Račun je potrebno prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. Na zahtevo pooblaščenih oseb (Finančna uprava RS in Tržni inšpektorat RS) je potrebno račun predložiti.
• Globa za kupce, ki računa ne bodo prevzeli in ga zadržali neposredno po odhodu je 40€.
• Vsak račun, ki ima izpisano enkratno identifikacijsko oznako, lahko v 30ih dneh od dneva izdaje računa preverimo pri davčnem organu (preko mobilne aplikacije »Preveri račun« ali spletne strani finančne uprave.
• Z vsakim prejetim računom, ki ga preverimo pri davčnem uradu, lahko sodelujemo v nagradni igri Finančne uprave RS in se potegujemo za denarne nagrade.

Če vam v vašem primeru zgornje informacije niso dovolj za razrešitev dileme, naj spomnimo, da je za vsak upravni obup tu vedno Zavod UP!

 

 

 

Deli Z Ostalimi: