Uveljavljanje dejanskih stroškov dela pri izračunu dohodnine študentov

Prispevek obravnava način uveljavitve dejanskih stroškov dela pri izračunu dohodninske osnove posameznika, študenta. Lahko rečemo, da je študentsko delo praktično edini vir zaslužka mladih v času šolanja, ki pa je že tako posredno ali neposredno obremenjen z različnimi prispevki, poleg tega se kot dohodek iz zaposlitve upošteva pri letni odmeri dohodnine posameznika, študenta. Kljub temu, da po Zakonu o dohodnini obstaja več vrst olajšav, le ena od njih za študente ni pogojena, zato je pametno vedeti, da lahko študenti pri odmeri dohodnine uveljavljajo tudi stroške prevoza in nočitev v času opravljanja dela prek študentske napotnice.

Za vas piše

Marjeta Žibert, dipl. upravnih ved

ŠTUDENTSKO DELO

Občasno delo dijakov ali študentov preko napotnice študentskih servisov ali agencij je oblika dela, s katerim se lahko mladi vključijo v trg dela. Pravno gledano gre za tip podjemne pogodbe med študentskim servisom, ki tu igra vlogo zaposlitvene agencije, ki naročnikom zagotavlja delovno silo, in posameznikom, nosilcem statusa dijaka ali študenta, ki ta delovna sila je, hkrati pa s takim načinom dela lahko sočasno ostane nosilec statusa dijaka ali študenta in de facto delavec, kar pri klasični zaposlitvi ni možno, saj se statusa izključujeta.

Pri študentskem delu je na mestu tudi opozorilo, da je to namenjeno, kot tudi druge oblike pogodb civilnega prava, začasnemu oziroma občasnemu delu. Če razmerje med dijakom ali študentom in naročnikom delovne sile od študentskega servisa vsebuje vse elemente delovnega razmerja, se to razmerje šteje za delovno razmerje med tema strankama, kot tako pa se glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Za ugotovitev pristojnih organov, da vzpostavljeno razmerje med delodajalcem in delavcem izpolnjuje znake delovnega razmerja, samo poimenovanje pogodbe ni odločilen dejavnik pri presoji, niti ni odločilna (ne)pisanost sklenjene pogodbe.

Dohodek dijakov in študentov iz naslova študentskega dela se uvršča med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja[1], kateri se štejejo kot dohodek iz zaposlitve in so seveda obdavčeni.[2]

DAVČNA OSNOVA

Letna davčna osnova je pojem, s katerim označujemo znesek, od katerega se odvaja dohodnina, davek na dohodke fizičnih oseb iz dela ter nekaterih drugih prejemkov.

+ PREJET DOHODEK (vsa nakazila + povračila stroškov + bonitete)

– OBVEZNI PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST (15,5%)

– NORMIRANI STROŠKI (10%)

= DAVČNA OSNOVA

Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je boniteta »vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.« Več o bonitetah si lahko preberete tukaj.

V dohodninski napovedi se samodejno upoštevajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katere študenti vplačujejo v višini 15,5% nakazila na napotnico. Prav tako se samodejno upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10%, katerih davčnim zavezancem ni potrebno posebej dokazovati, če pa so stroški nižji ali enaki temu znesku, to niti nima smisla.

DAVČNE OLAJŠAVE

Zakon o dohodnini[3] definira za študentsko delo dve vrsti olajšav in sicer:

SPLOŠNA OLAJŠAVA

Splošna olajšava se prizna vsakemu rezidentu, v primeru, da ga noben drug rezident ne uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana.

Splošna olajšava se upošteva na letni ravni in znaša:

3.302,70 €
3.302,70 € + 3.217,12 € = 6.519,82 € (če dohodek študenta ne preseže 11.166,37 € na leto)
3.302,70 € + 1.115,94 € = 4.418,64 € (če dohodek študenta znaša od 11.166,37 € do 12.570,89 € na leto)

POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA

Posebna osebna olajšava se prizna rezidentom do dopolnjenega 26. leta starosti, ki imajo status dijaka ali študenta.[4]

Posebna osebna olajšava znaša 75% zneska splošne olajšave, kar pomeni 2.477,03 €.

Primer:

Lani je študent prek študentskega servisa zaslužil 9.300 €. Kaj sedaj?

Situacija 1: V primeru, da študent NI vzdrževani družinski član, se mu prizna tako splošna olajšava v višini 6.519,82 € kot tudi posebna osebna olajšava v višini 2.477,03 €.

DAVČNA OSNOVA tako znaša: 9.300 € – 6.519,82 € – 2.477,03 € = 303,15 €

Ko odštejemo še prispevke za socialno varnost in normirane stroške, kmalu pridemo do ničle in ugotovitve, da študentu ne bo potrebno plačati akontacije dohodnine in tako ni potrebe, da uveljavlja stroške prevoza in nočitev.

Situacija 2: V primeru, da študent JE vzdrževani družinski član, se mu prizna samo posebna osebna olajšava v višini 2.477,03 €.

DAVČNA OSNOVA tako znaša: 9.300 € – 2.477,03 € = 6.822,97 €

Ko odštejemo prispevke za socialno varnost v višini 15,5 % (1.441,5 €) in normirane stroške v višini 10 % (930 €) znaša davčna osnova 4.451,47 €.

Akontacija dohodnine od dohodka iz naslova študentskega dela se izračuna in plača od davčne osnove glede na lestvico za odmero dohodnine, v našem primeru po stopnji 16 %. Študent bi tako moral od izračunane osnove plačati kar 712,24 € akontacije dohodnine.

UVELJAVLJANJE DEJANSKIH STROŠKOV

Zakon o dohodnini v 44. členu določa kateri dohodki iz delovnega razmerja se ne štejejo v davčno osnovo, vendar v 41. členu določi, da za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, kamor kot že rečeno spada študentsko delo, lahko uveljavljamo le stroške prevoza in nočitev.

Zakon o davčnem postopku[5] v 289. členu določa, da lahko davčni zavezanec stroške uveljavlja že pri informativnem izračunu dohodnine, tako da do 5. februarja leta, ki sledi davčnemu letu za katerega stroške uveljavlja, predloži pisni zahtevek s podatki ali najpozneje s pravočasno podanim ugovorom na informativni izračun dohodnine.

Informativni izračun dohodnine sestavi Finančna uprava za vse zavezance, ne glede na višino dohodka. V kolikor zavezancu do 15. junija izračun ni bil vročen, mora le ta do 31. julija sam vložiti napoved za odmero dohodnine (obrazec za študente).

Ko zavezanec prejme informativni izračun mora preveriti ali so vpisani podatki pravilni IN ali je informativni izračun dohodnine pravilen.

Če se zavezanec s prejetim informativnim izračunom ne strinja ali če želi naknadno uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitev, mora v 15. dneh od vročitve vložiti ugovor oziroma dopolnjen informativni izračun. Glede na prakso Finančne uprave, ki informativne izračune pošilja z navadno pošto, ti za vročene veljajo 15. dan odpreme, t.j. datuma, ki je naveden na informativnem izračunu. Rok za ugovor na izračune iz prvega svežnja je običajno 30. april, na izračune iz drugega svežnja pa 30. junij.

V primeru da zavezanec sam vloži napoved za odmero dohodnine ali pa vloži ugovor na informativni izračun, mu mora Finančni urad izdati odločbo. Z dnem vročitve te odločbe začne teči 15 dnevni rok za pritožbo.[6]

Rezidenti, ki so zavezanci za odmero dohodnine, lahko torej dejanske stroške prevoza in nočitev pri dohodku iz drugega pogodbenega razmerja uveljavljajo na tri načine:

Z napovedjo za odmero dohodnine (v primeru da zavezancu informativni izračun ni bil vročen).
S pisnim zahtevkom (do 5. februarja tekočega leta). Zahtevek se lahko vloži z digitalnim potrdilom preko portala e-Davki ali pa na finančnem uradu.
Z ugovorom na informativni izračun dohodnine (v 15. dneh od vročitve).

Povračilo stroškov za prevoz na delo

Stroške za prevoz na delo lahko uveljavljamo le v primeru, da je kraj opravljanja dela od prebivališča zavezanca oddaljen več kot kilometer. Pri tem se upošteva prebivališče, ki je najbližje kraju opravljanja dela.[7]

Zavezancu se priznajo stroški v višini stroškov javnega prevoza od najbližjega postajališča do kraja opravljanja dela. V primeru, da je prebivališče zavezanca od najbližjega postajališča oddaljeno več kot kilometer, se zavezancu priznajo tudi stroški v višini 0,18 € za vsak polni kilometer do najbližjega postajališča.

V primeru da uporaba javnega prevoza ni možna, se zavezancu priznajo stroški v višini 0,18 € za vsak polni kilometer od prebivališča do kraja opravljanja dela. Upošteva se najkrajša cestna povezava.

Nastale stroške prevoza mora zavezanec dokazovati s potrdilom naročnika oz. delodajalca o mestu opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu. Poleg tega pa še z vozovnico javnega prometa ali pisno izjavo o uporabi lastnega prevoznega sredstva z navedbo števila kilometrov, ki mora vsebovati tudi izjavo o resničnosti in pravilnosti podatkov.[8]

Povračilo stroškov službenih potovanj

V primeru službenih potovanj lahko zavezanec uveljavlja tako stroške prevoza kot tudi stroške nočitev. Pomembno je, da je službeno potovanje ustrezno dokumentirano (potni nalog, računi). Povračilo stroškov službenih potovanj je podrobneje opredeljeno v 5. In 6. členu Uredbe.

Primer:

Od 1. septembra 2016 znaša minimalna urna postavka 4,53 € bruto. Predpostavljamo, da naš študent iz zgornjega primera dela za minimalno urno postavko, 8 ur na dan in se z lastnim prevoznim sredstvom vozi do 15 km oddaljenega delovnega mesta.

Izračunamo lahko, da je študent zaslužil 9.300 € v 256-ih delovnih dneh. Študent lahko tako uveljavlja stroške prevoza na delo v višini 1.382,4 € (256 * 2 * 15 * 0,18).

Študentu, ki je vzdrževani družinski član se tako zgoraj izračunana davčna osnova (4.451,47 €) zmanjša za stroške prevoza na delo. Nova davčna osnova znaša 3.069,07 €. Študent bi moral od izračunane osnove plačati 491 € akontacije dohodnine, kar je za 221 € manj, kot bi moral plačati brez uveljavljanja stroškov prevoza.

ZAPLETENO?

Če niste prepričani, kako uveljaviti primerne olajšave in ali je to sploh smiselno v vašem konkretnem primeru, svetujemo, da se obrnete na Zavod UP, kjer bomo vaš primer preučili in vas ustrezno vodili ter vam svetovali o morebitnih nadaljnjih postopkih.