Danes obeležujemo Svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948.
Po veliki moriji druge svetovne vojne s(m)o dognali, da je kršenje in teptanje človekovih pravic pripeljalo do blago rečeno barbarskih praks ter da je priznanje prirojenega človekovega dostojanstva vseh članov družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic ključno za doseganje svobode, pravičnosti in miru na svetu.
Zato se je oblikoval najprej politični dokument na ravni Združenih narodov, nato pa so bile dobrih deset let kasneje sprejete še pravne zaveze. Za naše okolje je zelo pomembna tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, podpisana leta 1950.
V luči dogodkov doma in po svetu, pa ne le begunske krize, se lahko utemeljeno vprašamo, kje so te plemenite zaveze in zakaj prihaja do tolikšnih kršitev?
Temelj vseh človekovih pravic je namreč dostojanstvo človekovega bitja.
Kje je dostojanstvo tisočih revnih v Sloveniji (da širše ne začnemo), kje dostojanstvo delavcev migrantov in domačih, kje je dostojanstvo manjšin, kje je dostojanstvo žrtev kaznivih dejanj, še posebej spolnih napadov, kje je dostojanstvo prekarnih delavcev, kje je dostojanstvo vseh tistih, ki jim je bilo grobo odvzeto, vedoč, da si najverjetneje iz takih ali drugačnih razlogov ne bodo mogli uveljaviti svoje/ih pravic/e! Nenazadnje pa – kje je dostojanstvo vseh nas, ki nam je tlačena pravica do zasebnosti v okviru nadzora našega digitalnega življenja s strani držav in korporacij?
V kolikor želimo resno delovati na spoštovanju človekovih pravic na splošno, moramo najprej začeti aktivno zahtevati odgovore na zgornja vprašanja od tistih, ki so nenazadnje za to pristojni in plačani. Kdo je že “varuh Ustave”?
Želimo vam čim lepši praznik in aktivno udejanjanje svojih pravic!
za vas
ekipa Zavoda UP
Deli Z Ostalimi:
