Za zdravje smo odgovorni sami
Prispevek se nanaša na promocijo zdravja, ki se kot obvezna dejavnost delodajalcev v okviru zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja najbolj izvaja na delovnih mestih, a tudi v drugih (javnih) okoljih. Definicija zdravja iz leta 1948 je vpisana v preambulo ustanovnega akta Svetovne zdravstvene organizacije. Pravi, da je zdravje stanje popolnega telesnega, duševnega in družbenega blagostanja in nikakor ne le odsotnost bolezni ali poškodb. 21. stoletje, čas digitalne revolucije, starajočega se prebivalstva in odgovornih javnih politik, prinaša nove izzive na področju zdravja.
Prispevek je bil objavljen v 1. številki revije Slovenski pacient: pravice & zdravje.
Za vas piše
Jure Trbič, dipl. upr. ved
Pomen zdravja v 21. stoletju se odraža tudi v javnih politikah, na primer v obliki promocije zdravja v vzgojno izobraževalnih ustanovah in na delovnem mestu kot tipičnih javnih prostorih, kjer večina prebivalstva preživi razmeroma veliko časa.
Sistemi javnega zdravstva pomenijo s finančnega stališča strošek, ki se v Sloveniji načeloma financira z obveznimi dajatvami od dela pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vsega potrebnega že za razmeroma zdravo osebo, se razkorak rešuje z dodatnim zavarovanjem pri komercialnih zavarovalnicah.
V luči demografskih in družbeno političnih sprememb ni težko predvideti, da te družbi narekujejo politično izredno nezaželeno povečanje stroškov za zdravstveno varstvo, saj so starejši statistično bolj pogosto deležni tovrstnih storitev, hkrati pa so tudi standardi razmeroma visoki in nihče se, razumljivo, ni pripravljen odpovedati že pridobljenim pravicam. Hkrati se zavedamo, da dosegamo boljše zdravje na dva načina – z ohranjanjem in krepitvijo zdravja na eni strani ter zagotavljanjem ustreznega in dostopnega zdravstvenega varstva na drugi strani.
Ob hkratnem upoštevanju tehnoloških sprememb, predvsem digitalizacije poslovanja in življenja, je smiseln cilj odgovorne javne politike jasen – izboljšati zdravje prebivalstva. Ta cilj je preprost, pot do njega pa vse prej kot taka, saj gre za nabor in preplet različnih politik, aktivnosti in ukrepov na vseh ravneh, od osebne, prek institucionalne pa do državnih in nadnacionalnih ravni odločanja.
Promocija zdravja kot javna politika sodobnega časa
Teoretično podlago promociji zdravja daje definicija zdravja, kot enega najpomembnejših javnozdravstvenih pristopov pa jo je utemeljila SZO na mednarodni konferenci o promociji zdravja leta 1986 v Ottawi. Takrat je bila izdana Ottawska listina za promocijo zdravja, kjer je pojem promocije zdravja definiran kot proces, ki omogoča ljudem povečati nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjati in krepiti.
Namen uspešne promocije zdravja je vplivati na vrednote vseh deležnikov v družbi, tako pri posameznikih kot delodajalcih, učiteljih in drugih javnih delavcih, da ti sami prepoznajo vrednost zdravega življenja in možnosti, ki jih imajo kot posamezniki na voljo za izboljšanje svojega zdravja, tako v okviru (javnega) zdravstvenega varstva, kot tudi sicer na različnih področjih življenja.
Del aktivnosti v širšem okviru promocije zdravja je osveščanje javnosti o pomembnosti zdravja ter vpeljava sistemskih ukrepov na ravni javnih in zasebnih institucij. Ti ukrepi so različni: od izobraževanj in objav koristnih informacij do marketinga, oblikovanja predpisov glede zdravja pri delu, omejevanja dostopa do tobaka in alkohola, nudenja preventivnih presejalnih programov, kot so znani in uspešni programi ZORA, DORA in SVIT, cepljenje, sistematski zdravstveni pregledi …
Promocija zdravja na delovnem mestu
Poleg prisotnosti velikega dela življenja povprečnega človeka ter zaradi socialne vloge delovnega razmerja le-to pomembno in neposredno vpliva na blagostanje in s tem zdravje delavcev, posledično pa tudi njihovih družin, skupnosti in družbe kot celote. V zadnjih dveh desetletjih se beleži precejšen upad delovnih poškodb, deloma zaradi novih, bolj varnih tehnoloških procesov, deloma pa tudi zaradi regulative na področju varnega in zdravega dela. To seveda ne pomeni, da je delo postalo manj nevarno, temveč da se stanje izboljšuje tudi zaradi prisilnih ukrepov za delodajalce, predvsem pa odgovornosti, ki jo nosijo za delavce, če ne poskrbijo za varno in zdravo delo.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, pod pojmom promocija zdravja na delovnem mestu označuje sistematične ciljne aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.
Leta 2015 izdane javno dostopne smernice Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsebujejo jasna napotila, kako pripraviti kakovosten program promocije zdravja na delovnem mestu v organizaciji. Zavedati se moramo, da je učinkovita promocija zdravja na delovnem mestu trajen in kontinuiran proces. Enkratni ukrepi ne prinašajo pričakovanih učinkov, saj so ti vidni posredno in skozi daljše časovno obdobje ter so različni glede na specifično okolje, zahteve in potrebe posamične organizacije in kolektiva.
Delodajalci so k pripravi in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu zavezani z zakonom, čeprav raziskave na evropski in mednarodni ravni kažejo, da je uvedba več kot koristna in se izraža tudi v finančnih kazalcih.
Kaj pa delavci?
Za razliko od obveznega upoštevanja varnostnih navodil, na primer obvezna uporaba osebne varovalne opreme pri delu, za delavce velja načelo prostovoljne vključitve v program promocije zdravja na delovnem mestu. Zato so sporne prakse, ko so nagrajevali posameznike, ki v celem letu niso koristili bolniškega dopusta, kar je jasna diskriminacija.
Dejstvo je, da posameznika nihče ne more prisiliti, da spremeni svoj življenjski slog, razen če s svojim vedenjem škoduje drugim. Takšen primer so kadilci, kar je urejeno s protikadilskim zakonom. Zato je potrebno ukrepe pripraviti in promovirati tako, da delavci radi in prostovoljno sodelujejo v aktivnostih za promocijo zdravja na delovnem mestu.
Bistvenega pomena pri uspešni izvedbi kakovostne promocije zdravja je sodelovanje delavcev skozi ves proces, od načrtovanja dalje. To pomeni upoštevanje njihovih pripomb in predlogov o organizaciji dela, njihovem delovnem mestu in ustreznih aktivnosti oziroma ukrepov s področja promocije zdravja.
Promocija zdravja v drugih okoljih
Vrtci in šole ponuja ustrezno okolje in infrastrukturo za neposredno promocijo zdravja razmeroma velikemu deležu prebivalstva. Beležimo zanimive pristope, kot so Zdravje v vrtcu ali promocija zdravja v šolah Zdrava šola in vzpostavitev mreže teh šol. Med starostniki je znani projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, vedno bolj so aktivni tudi v okviru projekta Simbioza giba in še marsikje.
Pomemben vpliv na promocijo zdravja imajo sodobne tehnologije, predvsem digitalno okolje, ki posamezniku nudi lažji dostop do informacij kot kadarkoli. Dobre prakse zdravega načina življenja, primernega treninga, prehrane in podobno so dostopne prek specializiranih spletnih portalov. Tako si lahko iz udobja lastnega doma ali pisarne ogledamo video o najboljših gibalnih vajah med delom, si morda preberemo besedilo o tveganjih v času gripe, ali najdemo še neznan recept za okusen in zdrav obrok.
Odgovornost je naša
Zdravje je postalo visoko uvrščena vrednota in temu ne gre oporekati. Seveda ne zaradi javnih financ, temveč predvsem zaradi zdravja in blagostanja sebe in svojih bližjih. Kdo bo skrbel za naše zdravje, če ne prvenstveno mi sami?
Deli Z Ostalimi:
