Pravica do vpogleda

Pravica do vpogleda (v zadevo)

Prispevek zajema analizo pravice do vpogleda v zadevo, ki v okviru upravnega postopka zajema vpogled v dokumente, dostop do informacij javnega značaja, obvestilo o poteku postopka in obvestilo o zadržanju izvajanja predpisa. Tako imajo zakonsko določeni akterji vedno možnost vpogleda v tekočo upravno zadevo, poleg tega pa morajo biti obveščeni o določenih okoliščinah, ki se na njo nanašajo. Kršitev pravice do vpogled v dokumente in obveščanje o poteku, predstavlja kršitev temeljnega načela zaslišanja stranke, za kar je predvidena posebna pritožba.

Za vas piše Vanja Vidic

Stranke ter njihovi zastopniki in pooblaščenci imajo med upravnim postopkom in po končanem postopku pravico pregledovati dokumente upravne zadeve. Dokument je vsak zapis, ki je nastal pri organu, s katerim se začne, dopolni, spremeni, prekine, nadaljuje ali konča uradno delo v konkretni upravni zadevi. Mednje se vštevajo tudi podatki iz informatiziranih evidenc in drugi podatki in zapisi v elektronski obliki¹.

Vsi zgoraj navedeni subjekti se imajo pravico seznaniti z vsemi procesnimi dejanji drugih strank in udeležencev postopka kakor tudi organa, ki vodi postopek zato so dokumenti upravne zadeve za stranko praviloma javni².

Minimalni standardi postopkovnega varstva / Resolucija Sveta Evrope

»Dostop do informacij« (ang. Access to information) je zajet v Resoluciji (77) 31, ki pravico izpostavlja kot temeljno procesno pravico stranke in je tesno povezana z naslovno tematiko prispevka.

Resolucija navaja, da: »na njeno zahtevo mora biti stranka pred sprejemom upravnega akta obveščena o vseh razpoložljivih dejavnikih in dokazih, ki so pomembni za njegov sprejem«³.

Po Zakonu o splošnem upravnem postopku ima stranka v postopku (ali druga oseba, ki izkaže pravni interes) pravico do (82. člen ZUP):

• pregleda dokumentov,

• informacij javnega značaja,

• obvestila o poteku postopka,

• obvestila o zadržanju izvrševanja predpisa.

 

Pravica do pregleda dokumentov⁴

Pravico do pregleda spisa, t.j. vseh dokumentov v zadevni stvari, lahko uveljavlja:

• stranka,

• druga oseba, ki izkaže pravni interes⁵.

Stranka lahko pri organu ali v informacijskem sistemu kadarkoli pregleda spis. Lahko pregleduje dokumente zadeve in prepiše ali preslika potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki (glej tudi Uredbo o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami⁶). Predmet pregleda so lahko tudi tajne listine (Zakon o tajnih podatkih), vendar le v primeru, če organ na njih opre svojo odločitev ali se nanje sklicuje. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju (81. člen ZUP) ter osnutki odločb pa se ne morejo pregledovati in prepisovati (I – III. odstavek 82. člena ZUP).

Pravica vedeti oz. Pravica dostopa do informacij javnega značaja

Z pravico vedeti (ang. »Right to know«), ki med drugim pomeni zahtevati in dobiti informacije, ki zadevajo interese vseh, je tesno povezana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Slednja predstavlja osnovo za aktivno sodelovanja vsakogar v javnem življenju in odločanje o skupnem bivanju. Navedeno pa je mogoče le, če so državljani v skladu z zakonodajo informirani o vseh javnih zadevah. Brez tega bi bili le nemi opazovalci oblastnega dogajanja. Posledično pa dostop do informacij javnega značaja omogoča tudi večjo odgovornost in zahteva transparentnost delovanja tistih, ki v imenu državljanov sprejemajo odločitve⁷.

Temelj pravice dostopa do informacij javnega značaja je opredeljen v drugem odstavku 39. člena Ustave, kjer je navedeno, da »ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon«. Na tej podlagi je bil v nadaljevanju oblikovan in sprejet Zakon o dostopu do informacij javnega značaja⁸, ki je napolnil zgoraj opredeljeno ustavno pravico in uredil preučevano področje. Z njim je bila zagotovljena funkcija prelaganja dela dolžnosti nadzora nad delom organov javne uprave, poleg tega pa tudi določena različna pravna sredstva za zagotavljanje pravice do dostopa do informacij javnega značaja .

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ).

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam, ki jih imajo pravico od določenega organa zahtevati (5. člen ZDIJ). Zavezanci, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja so:

• državni organi,

• organi lokalnih skupnosti,

• javne agencije,

• javni skladi in druge osebe javnega prava ter

• nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Kljub navedenemu pa dostop ni brez omejitev, ZDIJZ namreč v 6. členu navaja primere, ko organ lahko zahtevo zavrne zaradi posebne narave zahtevanega podatka. Sam postopek pridobitve, izjeme od dostopa in pravna sredstva v zvezi s tem, določa ZDIJZ. Na omenjenem področju je drugostopenjski pritožbeni organ Informacijski pooblaščenec, ki odloča o pritožbi zoper zavrnilno odločbo ali sklep o zavrženju. Pri tem je njegova temeljna naloga tehtanje pravice obeh strank v postopku⁹ t.j. pravico javnosti vedeti in pravico do zasebnosti.

Glede na preučevano tematiko prispevka pa osvetljujemo omenjeno pravico z vidika Zakona o upravnem postopku. Le-ta določa, da lahko vsakdo, ne glede na izkazan pravni interes, ustno ali pisno od organa zahteva, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. Ne glede na navedeno pa zahtevajoča oseba NE MORE pregledovati, prepisovati ali preslikovati spisa, temveč ji organ v primeru, da gre za informacijo javnega značaja (glede na določila ZDIJZ), le-to pošlje. V spisu se namreč lahko nahajajo tudi drugi podatki, ki niso nastali na tak način (npr. avtorska dela) (IV-VI. odstavek 82. člena ZUP). Zoper negativno odločbo ima prosilec pravico do pritožbe, o kateri odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (27. člen ZDIJZ) ¹⁰.

Pravica do obvestila o poteku postopka

Pravico do obvestila o poteku postopka imajo:

• stranka,

• prizadeti državni organ,

• druga oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist¹¹

in lahko od organa zahtevajo, naj jih pisno ali po elektronski poti obvesti o poteku postopka in sicer o tem:

• katera dejanja so že bila opravljena,

• katera dejanja še bodo opravljena in

• kdaj je mogoče pričakovati odločitev (VII-IX. odstavek 82. člena ZUP).

Organ oziroma uradna oseba, ki vodi postopek na I. ali II. stopnji odločanja, je dolžna v takem primeru v celoti in popolnoma odgovoriti na vsa vprašanja ki se tičejo postopka, tako glede dejanskih kakor tudi pravnih vprašanj, ki so povezana z izdajo odločbe ali drugega akta v postopku¹².

Obvestilo o zadržanju izvrševanja predpisa

Če ustavno sodišče ali župan zadrži izvrševanje predpisa, na katerega se opira upravna zadeva zaradi predlagane presoje ustavnosti in zakonitosti, mora:

• organ, ki vodi postopek o tem v 15. dneh pisno obvestiti stranke, ki v upravni zadevi uveljavljajo pravice ali se jim nalaga obveznosti.

Organ namreč takega predpisa do konca odločitve ustavnega sodišča ne more uporabiti v konkretni zadevi. Upravni postopek se za ta čas prekine¹³.

Kršitev pravice do vpogleda v zadevo

Onemogočanje pravice pregledovanja in prepisovanja spisov upravne zadeve kot tudi odklanjanje obvestila o poteku postopka, predstavlja kršitev temeljnega načela zaslišanja stranke. Tako je zoper zavrnitev zahteve za pregledovanje in prepisovanje spisov upravne zadeve in zavrnitev zahteve za obvestilo o poteku postopka, dovoljena posebna pritožba¹⁴.

Viri in literatura

1^ Androjna, Vilko in Kerševan, Erik (2006). Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, str. 224. http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2101066560956870

Deli Z Ostalimi: