Veljavni Zakon o občinskem redarstvu predpostavlja organ upravnega nadzora zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega ali medobčinskega redarstva v 17. členu in sicer v obliki komisije, ki jo imenuje župan občine, kjer je redarstvo oziroma sedež medobčinskega redarstva.
vir: lokalec.si
Komisijo po zakonu sestavljata direktor občinske uprave občine sedeža redarstva ali občine sedeža medobčinskega redarstva, predstavnik policije in do trije predstavniki nevladnih organizacij (NVO), zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin. Ti predstavniki civilne družbe naj bi predstavljali pomembno vlogo v zagotavljanju transparentnosti demokratičnega nadzora in nenazadnje tudi resnejših kršitev s področja posega v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavane stranke v redarskem postopku, zaradi česar se omenjeni organ nadzora sploh skliče. Delo v teh komisijah je neodplačno, z drugimi besedami, vloga predstavnika NVO v komisiji za nadzor občinskega redarstva ni pogojena s finančnimi interesi posameznika, ki ga NVO za vlogo člana komisije predlagajo, saj ta za udejstvovanje na morebitnih sejah plačila ne prejme. Koncept sestave tovrstnih nadzornih organov z vnašanjem predstavnikov civilne družbe je prepoznano orodje dobrih praks v že omenjeni namen, ki ga med drugim uporablja tudi Urad Varuha človekovih pravic RS v svoji vlogi kot Državni preventivni mehanizem.
Z njihovim stališčem se strinjamo, kot so že povedali, ker je težava že sedaj glede interesov, saj se pogosto celo nihče ne prijavi, če bo prijava pogojena še s statusom (ki ga ima le cca 20% slovenskih NVO), bo to število še drastično padlo! Pogosto pa si občine tudi ta nadzor predstavljajo malce “po domače”, dogaja se celo nezakonito zavlačevanje v postopkih izbora članov komisije. 
Deli Z Ostalimi:
