Kršitve človekovih pravic v upravnem postopku – vloga Varuha človekovih pravic
Prispevek govori o pomembni temi, ki lahko doleti vsakogar, ki se znajde kot stranka v upravnem postopku. Pravica do pravnega sredstva, o kateri si več lahko preberete tule, je ključna za varovanje človekovih pravic in mora vedno v primeru kršenja le-teh biti tudi izkoriščena. Na žalost pa se dogajajo tudi primeri, ko navkljub uporabi rednih pravnih sredstev organ s kršenjem človekovih pravic še vedno nadaljuje.
Za vas piše
Barbara Kolman, dipl. upr. ved
Živimo v času, v katerem so človekove pravice izjemno pomembne, saj se jih zaveda že praktično vse svetovno prebivalstvo, o čemer priča tudi aktualno dogajanje na področju migracij. Varovanje (človekovih) pravic stranke v upravnem postopku je obenem z varstvom javne koristi eno izmed temeljnih načel procesne zakonodaje, to je Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), poleg načela zakonitosti, ki med drugim pomeni tudi, da morajo organi pri odločanju upoštevati pravni red, kar pa ni le suhoparno črkobralstvo področne zakonodaje, temveč hkratno upoštevanje mnogih načel, med drugim tudi upoštevanje človekovih pravic, določenih z ustavnimi ali celo mednarodnimi pravnimi določbami.
Z drugimi besedami, vsak organ je že po zakonu (lat. ex lege) dolžan varovati (tudi) človekove pravice strank in drugih udeležencev postopkov.
Načelo pomoči neuki stranki je del načela varovanja pravic stranke in varovanja javne koristi.
Za varstvo človekovih pravic nasploh skrbi več varovalnih mehanizmov, med katerimi je tudi Varuh človekovih pravic (v nadaljevanju: Varuh), ki izvaja nadzor nad delovanjem državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Njegova temeljna naloga je varovanje človekovih pravic, katere so bile kršene s strani državnih organov, pri svojem delu pa med drugim opozarja tudi na kršitve, storjene v upravnem postopku.
Varuh človekovih pravic lahko pogosto le opozori kršitelje na nezakonito prakso.
Smisel in namen države?
Sodobna država naj bi bila tisti družbeni podsistem, ki varuje temeljne pravice državljanov. Ker pa paradoksalno temu pogosto ni tako, saj se večina kršitev dogaja ravno s strani »države«, mora biti za univerzalno varovanje teh pravic poskrbljeno še na način, ki izvaja nadzor nad oblastnimi organi.
“Enakovrednost” udeležencev v upravnem postopku..
Varuh sam nima pristojnosti za kakršno koli odločanje. Kršitelja lahko zgolj opozori, da neko kršitev popravi, oziroma o neki stvari odloči na korekten način, skladno s pravnimi predpisi. Praviloma naj bi posamezna zadeva prišla v obravnavo Varuha šele po tem, ko odpovedo vse instance upravnega nadzora.
Poleg tega Varuh lahko vlaga zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov, ali vloži ustavno pritožbo zaradi kršenja katere od pravic. Ima vlogo pobudnika za spremembo pravnih predpisov v državi, saj zakonodajni in izvršilni veji oblasti velikokrat posreduje pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov.
Varuh lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa ali ustavno pritožbo zaradi kršenja kake pravice.
Poudarjam, da Varuh lahko intervenira v primerih, kjer odpovejo instance upravnih organov, oziroma le-ti ne delujejo v skladu z zakonodajo. Varuh kot tak pa nima pristojnosti neposrednega posredovanja v zasebnopravnih sporih. Tako se v primeru, ko so vam denimo kršene pravice v delovnem razmerju, ker delodajalec nad vami izvaja hude pritiske in krši delovnopravno zakonodajo, lahko obrnete na Inšpektorat za delo. Če potem ta ne deluje v skladu z zakonodajo in svojimi pooblastili, se lahko obrnete na Varuha. Z drugimi besedami, Varuh ima nadzor zgolj nad delom javnopravnih subjektov.
Statistika kršenja pravic strank v upravnih zadevah
Katere pa so tiste najpogostejše kršitve upravnih organov, katere posegajo v naše zakonsko varovane pravice?
Naših temeljnih pravic se moramo najprej zavedati, prepoznati njihove kršitve, pozvati k njih odpravi in poznati organe, ki takšne kršitve sankcionirajo.
Naših temeljih pravic se moramo najprej zavedati, prepoznati njihove kršitve, pozvati k njih odpravi in poznati organe, ki takšne kršitve sankcionirajo.
Skladno z določbami ZUP se v vsaki upravni odločbi nahaja pouk o pravnem sredstvu, kjer je naveden organ, kamor se lahko pritožimo, v kolikor z odločitvijo upravnega organa nismo zadovoljni, in rok v katerem pritožbo lahko vložimo. Če možnosti pritožbe na upravni akt ni, je vedno možen sodni spor, praviloma t.i. upravni spor, o čimer več lahko preberete tule.
V spodnjem grafu so predstavljene najpogostejše kršitve v upravnem postopku po prejetih pobudah Varuhu.
Poglejmo si nekaj izpostavljenih problematik pobud na področju kršitev upravnega postopka glede na ugotovitve Varuha:
- dolgotrajnost postopka sprejema v državljanstvo;
- neodzivnost pristojnega organa pri urejanju statusa tujca;
- dolgotrajnost postopkov pri urejanju statusa tujca;
- pristojni organ ne spoštuje rokov za odločanje o pritožbah v davčnem postopku;
- dolgotrajnost inšpekcijskih postopkov;
- nezadostna skrbnost upravnega organa pri vročanju odločbe;
- razkritja prijaviteljev v inšpekcijskih postopkih;
- neučinkovito reševanje pritožb zoper prvostopenjske odločbe o pravicah iz javnih sredstev;
- dolgotrajnost postopkov odločanja o pravnih sredstvih;
- nezadostna pomoč uradne osebe neukim strankam;
- obrazložitve odločb, ki so lahko težje razumljive;
- težave pri vročanju odločb o priznanju pravic iz javnih sredstev.
Za vse navedene in druge kršitve lahko zahtevate pravno varstvo zoper odločitve upravnih organov. Na prvi stopnji imate ob izdaji upravne odločbe možnost vložitve pritožbe kot rednega pravnega sredstva, kasneje lahko uporabite tudi možnost uveljavljanja izrednih pravnih sredstev ali sodnega nadzora nad upravnimi akti ali dejanji upravnih organov v postopku. Varuh vam je ob tem lahko v pomoč, praviloma, ko te možnosti izčrpate.
Kdaj se je smiselno obrniti na Varuha človekovih pravic?
Na Varuha se lahko obrnete, če menite, da vam je bila z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera izmed pravic.
Preden se pritožite na institucijo Varuha, skušajte sami rešiti svoje težave.
To lahko storite tako, da:
- se pritožite na organ, ki vam je kršil pravico,
- se pritožite na organ, ki nadzoruje delo organa, ki vam je kršil pravico,
- uporabite vse druga možna pravna sredstva.
Če ste izčrpali vse možnosti za rešitev vaših težav, ali pa preprosto ne veste več, kaj storiti, pokličite na brezplačni telefon Varuha 080 15 30, kjer vam bo informator dal navodila, kako vložite pisno pobudo Varuhu in vam podal osnovne informacije o delu Varuha, pa še kakšno informacijo na vašo željo.
Varuhu lahko pošljete pisno pobudo po pošti ali elektronski pošti. Za vložitev pisne pobude ne potrebujete odvetnikove pomoči. Postopek je brezplačen in neformalen.
Pobudo lahko sestavite kot navadno pismo na bel list papirja. Skušajte čim izčrpneje opisati vaše težave, navedite, katere pravice naj bi se vam kršile, in priložite dokumentacijo, ki potrjuje, oziroma dokazuje to, kar trdite.
Pobudo podpišite in dodajte podatke, na katere vas lahko dosežejo. Varuh anonimnih pobud ne obravnava.
Pobudo pošljite na info@varuh-rs.si, ali pa jo dajte v kuverto in jo pošljite po klasični pošti na naslov Dunajska 56, 1109 Ljubljana.
Varuh posluje v slovenskem jeziku, pobudo pa lahko vložite v svojem maternem jeziku, če ne obvladate slovenščine.
Poslovni čas:
Ponedeljek do četrtek: od 9 do 15:30
Petek: od 9:00 do 14:30
Dan pred praznikom: od 9:00 do 13:00
Naslov: DUNAJSKA 56, 1109 LJUBLJANA
Telefon: +386 1 475 00 50
Telefax: +386 1 475 00 40
Brezplačni telefonski klic in informacije: 080 15 30
E-pošta: info@varuh-rs.si
Spletna stran: www.varuh-rs.si/
Ker je so kršitve strankinih pravic v upravnih postopkih lahko specifične in vsebinsko zahtevne, vam v primeru, da se odločite za sprožitev pritožbe ali upravnega spora, svetujemo, da se obrnete na Zavod UP, kjer bomo vaš primer preučili in vas ustrezno vodili ter vam svetovali o nadaljnjih postopkih.
Deli Z Ostalimi:
