Prispevek obravnava izsledke analize etičnosti zaposlenih v državni upravi. Etika je pomembna sestavina človekovega življenja, saj se z njo srečujemo praktično povsod, kjer imamo stik z drugimi ljudmi. Odnos posameznikov do etike je različen in je odvisen od vrste različnih dejavnikov; od njihove osebnosti, vzgoje, okolja, izobrazbe itd. Z vzpostavitvijo visokih etičnih meril ter upoštevanjem le-teh lahko v medsebojnih odnosih na delovnem mestu in na drugih področjih dosežemo višjo raven etičnega delovanja. Čeprav se v primeru etične dileme včasih v stiski porodi želja po sprejetju odločitve, da bi ubrali lažjo pot, pa četudi morda le-ta ni povsem pravilna, etična ali pa celo zakonita, se je treba zavedati, da etično ravnanje dolgoročno gledano vedno prinese tudi koristi. V poslovnem svetu na dolgi rok prinese ekonomske koristi in dobre poslovne rezultate, v državni upravi pa med drugim dviguje ugled institucij in uradnih oseb ter vzpostavlja zdravo delovno okolje. Kadar zaposleni delajo v zdravem delovnem okolju, se zmanjšajo stroški dela, ki nastanejo kot posledica izostanka na delovnem mestu, trpinčenja, korupcije, delovnih sporov in odškodninskih zahtevkov. Ker je ugled državne uprave v Sloveniji precej okrnjen, je posvečanje večje pozornosti tej temi zelo na mestu.
Za vas piše:
Sonja Rebov, mag. upravnih ved
SPLOŠNO O TEMI IN PROBLEMATIKI
Problematika prispevka se navezuje na preučevanje in analizo etičnosti zaposlenih v državni upravi. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je raven etičnosti med državnimi uslužbenci res na tako nizki ravni, kot se običajno prikazuje v javnosti, ali vendarle stanje ni tako slabo.
Mediji namreč veliko raje poročajo in pripravljajo daljše in obsežne prispevke o aferah v državni upravi in drugje, uspešne zgodbe pa so, če sploh, praviloma predstavljene kratko in jedrnato. Po odkritih aferah se običajno javnost razburi, v zadnjih letih potekajo tudi odkrite in burne razprave javnosti po družbenih omrežjih in na koncu se med ljudmi ustvarja splošna podoba in miselnost, da v državni upravi in podjetjih prevladuje korupcija, nepotizem in goljufije.
METODA RAZISKOVANJA
Kot poglavitna metoda raziskovanja je bila uporabljena metoda anketiranja, druge uporabljene metode so bile še: statistična metoda, metoda analize in metoda sinteze.
Anketa za državne uslužbence je bila opravljena v času od 17. 2. 2016 do 26. 4. 2016 in je zajela 1430 državnih uslužbencev. Spletna anketa je bila anonimna in je zajemala 24 vprašanj, od tega 5 demografskih. Od 1430 anket, je bilo 485 anket neustreznih, saj so anketiranci samo kliknili na anketo, niso pa je izpolnili, ali pa so kliknili le na nagovor ankete. Štiri ankete so bile prazne v celoti, delno izpolnjenih anket pa je bilo 207. Analizirane so bile samo polno izpolnjene ankete, torej 738 anket, kar predstavlja zadostno velik vzorec.
REZULTATI RAZISKOVANJA
DEMOGRAFSKI PODATKI
V anketo je bilo vključenih 66 odstotkov žensk, največ anketiranih je bilo starih od 41 do 50 let in sicer 35 odstotkov.
Izobrazbena struktura je pokazala, da je imelo v času izvajanja ankete največ anketirancev univerzitetno stopnjo izobrazbe ali specializacijo (51 odstotkov).
Glede na delovno dobo, je bilo največ anketiranih tistih s 16 do 25 let delovne dobe in sicer 33 odstotkov.
Zadnje demografsko vprašanje se je nanašalo na delovno mesto, ki so ga zaposleni v času izvajanja ankete zasedali. 42 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da so uradniki, kar je bil tudi najbolj pogost odgovor pri tem vprašanju.
POMEMBNOST VPRAŠANJA ETIČNOSTI NA DELOVNEM MESTU
Prvo vsebinsko vprašanje v anketi je bilo splošnega značaja, in sicer se je nanašalo na pomembnost etičnosti v državni upravi. Kar 81 odstotkov vprašanih meni, da je vprašanje etičnosti v državni upravi zelo pomembno, 16 odstotkov jih meni, da je etičnost pomembna in samo po en odstotek jih meni, da je etičnost nepomembna, zelo nepomembna oziroma da ni niti pomembna, niti nepomembna.
Rezultati na to vprašanje kažejo, da se večina državnih uslužbencev v Sloveniji zaveda pomena etičnosti.
VPLIV NA IZOBLIKOVANJE ETIČNIH STANDARDOV PRI POSAMEZNIKU
Po mnenju anketirancev ima najpomembnejši vpliv na izoblikovanje etičnih standardov pri posamezniku družina. Zanimivo je tudi, da se je skupno kar 54 odstotkov anketirancev opredelilo, da ima pomemben ali zelo pomemben vpliv državna uprava, medtem ko je takšnih, ki menijo, da državna uprava sploh nima nikakršnega vpliva ali pa se jim zdi vpliv nepomemben, skupaj le 19 odstotkov.
Grafikon 1: Vpliv na izoblikovanje etičnih standardov pri posamezniku
POZNAVANJE VSEBINE KODEKSA RAVNANJA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
Seznanjenost s Kodeksom ravnanja državnih uslužbencev (v nadaljevanju: Kodeks) med državnimi uslužbenci je dobra, čeprav bi lahko bila tudi boljša. 15 let po sprejetju Kodeksa je v državni upravi še vedno zaposlenih 10 odstotkov uslužbencev, ki ne vedo, da Kodeks obstaja oziroma ga ne poznajo. V celoti ga pozna 34 odstotkov anketirancev, vsebino večine členov pozna 36 odstotkov vprašanih, vsebino nekaterih členov pa pozna 20 odstotkov vprašanih.
UPORABA KODEKSA V PRIMERU ETIČNIH DILEM
Le 17 odstotkov Kodeks uporablja vedno, ko se sreča s kakšno etično dilemo, 45 odstotkov vprašanih pa ga uporablja le včasih, odvisno od posameznega primera. Kar 38 odstotkov vprašanih je priznalo, da Kodeksa nikdar ne uporabljajo, ampak se raje zanašajo na lastne vrednote.
Rezultati na vprašanje o uporabi Kodeksa kažejo, da četudi so zaposleni seznanjeni s Kodeksom, to še ne pomeni, da ga dejansko uporabljajo. To bi lahko kazalo na to, da se Kodeks v državnih organih ni dejansko implementiral do te mere, da bi se tudi uporabljal pri vsakodnevnih etičnih dilemah, s katerimi se zaposleni srečujejo pri svojem delu.
MNENJE ZAPOSLENIH O IZBOLJŠANJU ETIČNEGA RAVNANJA ZAPOSLENIH V DRŽAVNI UPRAVI Z IZVEDBO SEMINARJA
21 odstotkov anketiranih meni, da bi s seminarjem zelo izboljšali etično ravnanje zaposlenih v državni upravi, medtem ko jih 61 odstotkov meni, da bi se ravnanje zaposlenih izboljšalo, vendar v manjši meri. Skupno torej kar 82 odstotkov vprašanih verjame, da bi seminar pripomogel k bolj etičnemu ravnanju zaposlenih.
Odgovori na to vprašanje bi lahko morda služili kot spodbuda vodilnim v državni upravi, da bi razmislili o seminarju na temo etičnega ravnanja na delovnem mestu, saj samo 18 odstotkov vprašanih meni, da seminar ne bi nikakor pripomogel k bolj etičnemu delovanju zaposlenih. Sicer rezultati kažejo zgolj mnenje zaposlenih, v kolikšni meri bi seminar dejansko prispeval k boljšemu ravnanju, pa bi lahko ugotavljali šele potem, ko bi bil seminar dejansko izpeljan v praksi.
DEJAVNIKI, KI NAJBOLJ PRIPOMOREJO K SPOŠTOVANJU ETIČNIH NAČEL PRI DELU
Kar 75 odstotkov državnih uslužbencev je mnenja, da na spoštovanje etičnih načel pri delu najbolj vpliva lastna moralna zavest, drugi najpomembnejši vpliv pa ima družina. Na tretjem mestu je zgled nadrejenih.
Zakonska prisila v povprečju ne igra zelo pomembne vloge, saj so jo državni uslužbenci uvrstili na predzadnje mesto po pomembnosti, za njo so le še mediji.
SREČANJE S KORUPCIJO NA DELOVNEM MESTU
Le odstotek vprašanih državnih uslužbencev je priznalo, da so se že srečali s korupcijo na delovnem mestu in da so jo tudi sprejeli, 14 odstotkov je dejalo, da so ponujeno korupcijo zavrnili, 5 odstotkov pa, da so o tem obvestili svojega nadrejenega.
Glede na pričakovan višji delež odgovorov o sprejeti korupciji, se postavljajo vprašanja, v kolikšni meri so anketiranci odgovarjali res iskreno, koliko pa je bilo takšnih, ki so raje zamolčali resnico. Raziskave, ki so narejene za ugotavljanje deleža korupcije v državnih organih, namreč kažejo, da je korupcije precej več.
UDELEŽBA NA PREDAVANJU ALI SEMINARJU NA TEMO PROFESIONALNE ETIKE
Kar 69 odstotkov državnih uslužbencev ni še nikdar bilo na nobenem seminarju na temo profesionalne etike, kamor bi jih napotil njihov delodajalec. 21 odstotkov jih je bilo enkrat, le 10 odstotkov pa več kot enkrat.
Ker vodilni v državni upravi glede na rezultate tej temi posvečajo zelo malo pozornosti, je na tem mestu še precej možnosti za izboljšanje.
SKLEPNE UGOTOVITVE OPRAVLJENE RAZISKAVE
Rezultati opravljene ankete med državnimi uslužbenci so pokazali, da se zaposleni v državni upravi v splošnem zavedajo pomembnosti etičnega delovanja na delovnem mestu.
Tako so državni uslužbenci ocenili tipične vrednote, kot so zakonitost, nepristranskost pri odločanju, enaka obravnava vseh, poštenost in pravičnost, kot zelo pomembne, hkrati pa so precej slabo ocenili splošno raven etičnosti v državni upravi.
Najpogostejše neetično ravnanje med anketiranimi državnimi uslužbenci je urejanje osebnih zadev med službenim časom, sledi pa psihično nasilje na delovnem mestu.
Med anketiranimi državnimi uslužbenci je bilo kar 21 odstotkov takšnih, ki so se na kakršen koli način že srečali s korupcijo. Največ vprašanih je izjavilo, da jim je bila korupcija ponujena, vendar so jo zavrnili, samo en odstotek vprašanih pa je priznal, da je ponujeno korupcijo tudi sprejel. Glede na to, da samo 10 odstotkov državnih uslužbencev ne pozna Kodeksa, je možno sklepati, da so vodilni v veliki meri poskrbeli za seznanjenost zaposlenih z njim, vendar se je zataknilo pri sami uporabi Kodeksa v vsakdanjiku.
Kodeks ravnanja državnih uslužbencev namreč vedno uporabi manj kot 20 odstotkov državnih uslužbencev, skoraj 40 odstotkov pa ga ne uporabi nikdar, ko se srečajo z etično dilemo na delovnem mestu.
Večina vprašanih meni, da bi seminarji pripomogli k boljšemu ravnanju zaposlenih, kar je zelo spodbuden in uporaben podatek za tiste, ki niso prepričani o smiselnosti izvedbe seminarjev le za namen izboljšanja poslovne etike. Na tem področju bi bilo potrebno uvesti nekaj izboljšav, ki so predstavljene v nadaljevanju prispevka.
PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA
Raziskava je pokazala, da večina anketirancev meni, da bi lahko izvedba seminarja nekoliko dvignila nivo etičnosti zaposlenih, manj vprašanih pa jih meni, da bi se nivo etičnosti samo na podlagi seminarjev znatno izboljšal. Kot kaže, samo izvajanje seminarjev ni dovolj za znaten dvig nivoja etičnosti, pač pa bi bilo treba izvesti še več komplementarnih aktivnosti na tem področju.
Za dvig etike v državni upravi in nasploh v družbi je treba razviti celosten, sistematičen in proaktiven pristop. Tako, kot je vlada pripravila Program ukrepov vlade za preprečevanje korupcije, bi bilo treba pripraviti celovit program ukrepov za dvig etičnosti med zaposlenimi v državni upravi in celem javnem sektorju, saj je korupcija samo en del širšega problema. Tak pristop bi pomagal k spodbujanju etičnega in zdravega delovnega okolja ter bi tudi prispeval k dvigu ugleda državne uprave in javnega sektorja.
Smiselno bi bilo uvesti redno, letno merjenje stališč javnih uslužbencev glede etičnih vprašanj zato, da se ve, kakšna je splošna raven etičnosti v organizaciji in če uslužbenci sploh pravilno razumejo Kodeks. Pristojni organi bi priskrbeli splošen anketni obrazec, nato pa bi le-tega analiziral vodja vsakega državnega organa ter rezultate analize poslal pristojnemu resornemu ministrstvu, ki bi mu podal konkretna navodila in rešitve, če bi se pokazalo pomanjkljivo etično znanje in ravnanje med zaposlenimi. Na podlagi merjenja stanja etičnosti v državnih organih bi lahko tudi lažje organizirali seminarje o poslovni etiki.
Na seminarjih bi poskušali predavatelji približati Kodeks uslužbencem na način, da bi ga lažje razumeli in znali uporabljati, z izpostavitvijo konkretnih etičnih dilem in pravilnih rešitev. Poleg tega bi bilo treba vodje dodatno usposobiti za to, da bi kot prvo sami ravnali bolj etično kot drugo pa, da bi tudi znali motivirati zaposlene k bolj etičnemu ravnanju. Vodje bi morali vedno biti zgled ostalim, tako da bi v primeru težav zaposleni tudi vedeli, na koga se lahko naprej obrnejo.
Glede dodatnega izobraževanja zaposlenih so bili izvedeni že nekateri ukrepi, saj je Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije, v novembru 2015, organiziralo usposabljanje o integriteti in preprečevanju korupcije za vse uslužbence ministrstva (MJU, 2016). Takšna in podobna usposabljanja bi bilo treba razširiti še na druge državne uslužbence.
Ker ima po raziskavi sodeč pri izoblikovanju etičnih standardov med državnimi uslužbenci šola drugi največji vpliv (takoj za družino), bi bilo smiselno nameniti več poudarka izobraževanju o etiki že v osnovnih šolah, začenši z izobraževanjem učiteljev. Prav tako pa bi se izobraževanje o etiki moralo nadaljevati vse do zaključka posameznikovega šolanja.
Če naletite na primer neetičnega ravnanja pri državnih uslužbencih, vam svetujemo, da se obrnete na Zavod UP, kjer bomo vaš primer preučili in vas ustrezno vodili ter vam svetovali o morebitnih nadaljnjih postopkih.
Deli Z Ostalimi:
