Spoštovani,
v zadnjem času smo prejeli več vprašanj na temo kako zakonito nagraditi prostovoljce v nevladnih organizacijah. Še posebej od sprejetja Zakona o prostovoljstvu se to področje še bolj širi in razvija, s tem pa tudi priložnosti za nagrade. A kako izplačati prostovoljcu nagrado zakonito in nenazadnje z davčnega vidika najbolj optimalno za prostovoljca in za organizacijo?
Prostovoljstvo in izplačila prostovoljcem
Zakon o prostovoljstvu (ZProst, Ur.l. RS, št. 10/2011 in 16/2011-popravek) v drugem členu opredeli pojem prostovoljstva, in sicer kot družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov. V petem členu pa opredeljuje prostovoljsko delo, to je kot delo, ki ga je posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila (ali drugih koristi) opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.
ZProst vzpostavlja v 31. členu pravno podlago za povračilo stroškov v zvezi z prostovoljskim delom prostovoljcem, če je tako dogovorjeno s pisnim dogovorom o prostovoljskem delu. Stroške organizacija povrne skladno s predpisi, ki urejajo povračila stroškov v delovnih razmerjih (glej 44. člen ZDoh-2), torej so prostovoljci v tem vidiku enako obravnavani kot zaposleni, enaki so tako pogoji in višina neobdavčljivih nadomestil stroškov.
Ti stroški so:
-
potni stroški, stroški prehrane in nastanitve,
-
stroški prevoza in drugi stroški povezani s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini,
-
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, če gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, ali v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske organizacije.
Več informacij o temi prostovoljstva in tudi možnosti izplačil sicer najdete lepo opisano na spletnih straneh Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.
Na podlagi napisanega lahko sklepamo, da ZProst ne predvideva nagrajevanja prostovoljcev z finančnimi ali materialnimi koristmi, torej ne daje pravne podlage za izplačila za delo ali nagrad.
Seveda ljudi vedno lahko plačamo za njihovo delo, vendar bo za to potrebno uporabiti druga pravna orodja (zaposlitev, civilna razmerja, ipd.) in vsekakor plačati ustrezen del davščin, tako s strani posameznika, kot s strani organizacije, sicer sta oba v prekršku!
ZProst vseeno pozna eno izjemo od splošnega pravila, to je t.i. nagrada za izjemne dosežke, kot jo opredeljuje v 34. členu. Nagrado za izjemne dosežke lahko podeli prostovoljska organizacija prostovoljcu do polovice vrednosti državne nagrade za izjemne dosežke na področju prostovoljstva*, pod posebnimi pogoji določenimi v zakonu. Ti pravijo, da mora prostovoljska organizacija imeti v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in način izbora.
*trenutno do višine 500,00 EUR na leto
Davčni vidik izplačil prostovoljcev
Zakon o dohodnini (ZDoh-2, Ur.l. RS, št. 13/2011-UPB in novele) ureja sistem in vzpostavlja obveznost plačevanja davka na dohodek – dohodnine. ZDoh-2 uvodoma pojasni, da so zavezanci za ta davek fizične osebe, ki so zavezani plačati dohodnino od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (za rezidente in nerezidente) in izven nje (za rezidente). Z drugimi besedami – z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, če ni s tem zakonom (Zdoh-2) določeno drugače.
V zvezi z dohodki od prostovoljskega dela je relevantna določba četrtega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki pravi, da se za drugi dohodek šteje tudi vsak dohodek, ki ga prejme prostovoljec od prostovoljske organizacije na podlagi ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.
Seveda pa ZDoh-2 navaja tudi nekaj izjem in oprostitev.
Tako je na primer glede izplačila stroškov prostovoljcev relevantna določba 44. člena glede povračila stroškov v zvezi z delom, ki pravi, da se tovrstni dohodki ne vštevajo v davčno osnovo v povezavi z določbo petega odstavka 108. člena, ki jih eksplicitno izvzema.
Druga izjema, ki jo prostovoljske organizacije lahko upoštevajo pri izplačilih nagrad pa je prej omenjena nagrada za izjemne dosežke, do omejenega zneska v višini 50% državne nagrade za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Če znesek nagrade preseže ta znesek, se razlika všteje v davčno osnovo posameznika, ki je nagrado prejel.
Drugih izjem oziroma povedano drugače, možnosti neobdavčenih plačil posameznikom, ZDoh-2 na področju prostovoljstva ne pozna!
Kaj pa darila?
V praksi se pojavlja s strani več organizacij nagrajevanje prostovoljcev, ki temelji na določbi drugega odstavka 108. člena ZDoh-2. Ta določa, da se v davčno osnovo ne upošteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42,00 EUR oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84,00 EUR. Organizacije interpretirajo, da so taka izplačila za prostovoljce neobdavčena.
Vendar je taka interpretacija napačna, saj je zakon vedno besedilna celota in ga ne moremo brati le parcialno! Žal tega tudi mnogi prostovoljci ne vedo, a so s sprejemom take nagrade dejansko v prekršku, saj tega načeloma ne prijavljajo.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) tako smatra (glej četrti odstavek 105. člena ZDoh-2), vse dohodke prostovoljca od prostovoljske organizacija na podlagi ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela za t.i. druge dohodke po ZDoh-2.
Izhajajoč iz navedenega se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva nagrada, ki jo prostovoljcu za izjemne dosežke izplača prostovoljska organizacija do višine 500,00 EUR. Če znesek izplačane nagrade s strani prostovoljske organizacije preseže neobdavčeni znesek, se višina nagrade nad neobdavčenim zneskom všteva v davčno osnovo.
V celoti pa se obdavči nagrada (ali »darilo«), ki jo prejeme prostovoljec s strani prostovoljske organizacije, če niso izpolnjeni vsi trije pogoji, ki jih določa ZProst.
V skladu s 131. členom ZDoh-2 se akontacija dohodnine od drugih dohodkov izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove.
Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec). Več o obdavčitvi drugih dohodkov je v podrobnejšem opisu na spletni strani FURS.
Kakšne so možne posledice?
Ob tem je potrebno poudariti, da se v primeru inšpekcijskega nadzora dejanja presoja po vsebini in ne po formi, skladno z določbo 2. člena Ustave Republike Slovenije (načelo pravne države).
ZDoh-2 določa obveznosti zavezanca, ki pa načeloma ni plačnik davka, to je praviloma organizacija, ki dohodek izplačuje.
Obveznosti plačnika davka so naštete v 59. členu Zakona o davčnem postopku in so tri. Plačnik davka mora tako izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od dohodkov, ki jih zavezancu izplača. V primeru kršenja teh obveznosti predvideva sankcije v višini od 1.200 do 15.000 EUR za organizacijo in od 600 do 4.000 EUR za odgovorno osebo organizacije, plačnika davka.
Zapleteno?
Da, brez zadrege lahko rečemo, da imamo (pre)zapleteno ureditev davčne obveznosti, kar verjetno vpliva tudi na delež dela oziroma zaposlovanja »na črno« in razbohotenega »kreativnega računovodstva« predvsem v zvezi s povračilom potnih stroškov.
V primeru dodatnih tovrstnih vprašanj se vedno lahko obrnete na nas, na področju davkov sodelujemo z odličnim davčnim svetovalcem Tomažem Kuraltom, ki razreši še tako zapletene davčne dileme!
za vas
ekipa Zavoda UP
Deli Z Ostalimi:
