Potrošništvo in spori
Potrošnja je del našega vsakdana, zato je učinkovito varstvo pravic potrošnikov tudi eden od ključnih elementov za delovanje notranjega trga Evropske unije (EU).
Prav tako v interakcijah med osebami pogosto prihaja do takšnih ali drugačnih sporov, ki se lahko rešujejo po “klasični” sodni poti, lahko pa tudi z “alternativnimi” metodami reševanja (potrošniških) sporov.
Več o tem v članku, ki je nastal v soavtorstvu naše sodelavke, Urše Jeretine in dr. Alana Uzelaca in je bil objavljen v Mednarodni reviji Javna uprava – International Public Administration Rewiev, Vol. XII, No. 4, 2014, str. 39-72, Fakulteta za upravo, Univerze v Ljubljani. Z dovoljenjem avtorice je dostopen v polni obliki v angleškem jeziku na povezavi na dnu prispevka.
Za vas pa smo oblikovali kratek povzetek članka v nadaljevanju.
Enotni notranji trgi EU?
Delovanje enotnega notranjega trga je koristno za potrošnike in podjetja, saj podpira ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter inovacije. A kljub temu bi lahko EU omogočila večjo enotnost v ključnih sektorjih potrošnje, ki so razdrobljeni ali očitno pomanjkljivo konkurenčni.
Potrošnik pri uveljavljanju pravnega varstva ostaja še vedno šibkejša stranka v postopku spora. Tradicionalni sodni postopki niso vedno praktičen in stroškovno primeren način reševanja potrošniških sporov, saj je za potrošnika ekonomska škoda skupaj sodnimi stroški postopka nesorazmerna, še posebej v sporih majhne vrednosti (10–20 EUR). Izgube evropskih potrošnikov zaradi težav s kupljenim blagom ali storitvami so ocenjene na 0,3 % evropskega BDP.
ARS kot orodje za učinkovito reševanje sporov?
Nekateri avtorji menijo, da so postopki alternativnega reševanje sporov (ARS) učinkovito, hitro in poceni orodje za reševanje sporov med potrošniki in podjetji. Alternativno reševanje potrošniških sporov (ARPS) je lahko koristen instrument, ki pomaga potrošnikom do zavedanja svojih pravic do pravnega varstva.
V teoriji so postopki ARPS predstavljeni kot prilagodljiv in hitrejši način uveljavljanja pravic potrošnikov, ki zagotavlja dragocene informacije o potrebah strank v postopku spora, hkrati pa ohrani zaupnost, enakopraven položaj strank v postopku spora ter povečuje zadovoljstvo potrošnikov. Kljub dobrim ocenam v teoriji ta institut v praksi še ni povsem zaživel. Ocenjuje se, da na obeh straneh, pri podjetjih in pri potrošnikih, ni ustrezne ozaveščenosti o obstoju shem ARS in njihovih koristi.
Analiza koncepta Alternativnega reševanja potrošniških sporov
V objavljenem prispevku smo analizirali koncept ARPS skozi kompenzacijske kolektivne odškodnine ter obravnavali ali trenutne pravne pobude EU prispevajo tudi k povečanju zaupanja potrošnikov v notranji trg držav članic EU. Posebna pozornost je namenjena različnim oviram za razvoj shem ARS, ki se kažejo ne samo v različnosti shem ARS, temveč tudi v metodah ocenjevanja in merjenja učinkovitosti uporabe ARPS.
Evropska Direktiva o ARPS in Uredba o spletnem reševanju sporov (SRS) sicer kažeta na začetno nastavitev prilagodljivih pravil, ki bi zagotavljali kakovost reševanja sporov med subjekti v EU. Vendar pa so tovrstne pobude EU doslej pustile veliko odprtih vprašanj glede nadzora in financiranja shem ARPS ter potreb zgolj v zvezi z notranjim usklajevanjem praks ARPS v državah članicah EU. Primeri precejšnjih razlik predvsem na področjih energije in telekomunikacij se kažejo v postopkih ARPS sosednjih držav Zahodnega Balkana, kot sta Slovenija in Hrvaška.
za vas
ekipa Zavoda UP
(povezava do članka: MRJU2014-04-jeretina-uzelac)
Deli Z Ostalimi:
