Spoštovane uporabnice in uporabniki!
Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) pripravljajo predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je objavljen na portalu e-demokracija pod šifro EVA 2014-1711-0094, prav tam tudi poziv vsem ministrstvom in Službi Vlade za zakonodajo za oddajo pripomb (še do 16.2.2015) pod šifro EVA 2015-3130-0031.
Pomembna reforma ali spremembe manjšega pomena?
Ocenjujemo, da se pripravlja pomembna reforma področja vročanja upravnih pisanj in področja nadzora nad delovanjem upravnih organov. MJU sicer predlagane ukrepe očitno smatra kot spremembe manjšega pomena, saj predstavitev sprejetega zakona širši javnosti niti ni predvidena (čeprav zadeva ravno širšo javnost!), organom pa le z obvestili in pojasnili?
Glede na dediščino in trende, ki se še kar pojavljajo v naši državi*, najprej pozdravljamo predlagane spremembe na področju nadzora nad delovanjem upravnih organov, se pa bojimo, da predvidene spremembe na področju vročanja ne gredo v korist strank oziroma v smeri zviševanja njihove pravne varnosti.
Posledic ne predvidevajo, a vseeno bodo?
Sicer MJU v predlogu zakona zatrjuje, da na primer posledic za gospodarstvo ne predvideva, čeprav obenem pojasnjuje, da sistemsko ureja vzpostavljanje elektronske komunikacije z vsemi pravnimi in fizičnimi osebami, ki registrirano opravljajo dejavnost, preko elektronskih predalov, ki jih te objavijo na spletni strani (trenutno to velja le za varne elektronske predale). Torej, če se ukvarjate z dejavnostjo, bo pametno spremljati tudi e-pošto, sicer lahko zamudite kak dokument ali dva. Prav tako so v gospodarstvu (kje če ne tam), pogosto pomembni tudi dnevi in glede na predvideno ureditev s krajšanjem rokov to morda ni tako nepomembno, kot se zdi?
Novela bo vsebovala tudi aktualne spremembe na področju vročanja upravnih pisanj, o čimer smo vas obvestili v našem prispevku, kjer smo opozorili na spremembo pri štetju rokov za vročanje in nastopu t.i. fikcije vročitve, ki jo je uveljavilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije januarja 2015.
Med drugim naj bi predlog zakona predvideval opustitev vročanja upravnih pisanj (ne sicer vseh) s priporočeno pošto in povratnico, kar naj bi po oceni MJU prineslo državnim in občinskim organom prihranek v višini vsaj treh in pol milijonov evrov na leto. S tem ukrepom naj bi se marsikateri postopek poenostavil in potekal hitreje, vendar to prinaša več dobrega bolj za organe kot stranke, sicer tako fizične kot pravne osebe. Po drugi strani pa s tem ukrepom lahko hitro komu otežimo uveljavljanje svojih pravic oziroma optimizacijo svojih obveznosti, saj je datum vročitve (realne ali fiktivne) ključen podatek, na katerega je načeloma vezano štetje rokov za pritožbe in druge morebitne odzive ali ukrepe strank v postopkih. Poleg tega predlog predvideva skrajšanje splošnega roka za nastanek fikcije vročitve s 15 na 8 dni, za večino aktov pa naj bi se sedaj fikcija vročitve štela v 3 dneh od odpreme, ki se označi na dokumentu.
Pomembna sprememba je tudi širitev diskrecije organa, da pri posamičnem primeru presoja, ali bo nova rešitev učinkovita ali reševati to “po starem”. In ker je diskrecijsko odločanje nekaj, kar si želimo pri izvršilni veji oblasti v čim manjšem obsegu, se ne moremo strinjati, da bodo spremembe, ki jih predvideva predlog novele le “manjšega pomena”.
Kako bodo uradne osebe imele dovolj informacij, ali se nek naslovnik skriva ali ne? Bodo mar poklicali lokalno poštno poslovalnico, ali bo to preverjanje prevzela morda kar kaka druga služba, morda to že počno? Na kakšen način bodo presojali, ali v zadevi obstajajo stranski udeleženci? Koliko takih primerov odločanja se pričakuje, kolikšna sredstva so za to rezervirana? Je potencialni prihranek nekaj milijonov vreden potencialnih tožb na Upravnem sodišču ali celo višje ter morebitnih odškodnin in nenazadnje že sodnih stroškov in kadrovskih za pravobranilstvo?
Teorija in praksa upravnega poslovanja
V teoriji sicer taka logika načeloma drži, vendar se kot pogoj predvideva kompetentne in pokončne uradnike ter učinkovito in zakonito delo upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil, usmerjene v potrebe strank. Če bi naša uprava taka že bila, verjetno ne bi imeli težav s “predolgimi roki”, še manj pa bi bilo nekaj milijonov potencialno privarčevanih evrov na letni ravni lahko resen razlog, da se niža raven človekovih pravic državljanom in nenazadnje tudi pravnim osebam!
Z Zakonom o splošnem upravnem postopku se na temelju ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) urejajo procesne pravice in obveznosti udeležencev upravnih postopkov. Tako ta zakon ureja in zagotavlja temeljna procesna jamstva strank v različnih situacijah tekom postopka, s temeljnimi načeli in procesnimi pravili pa omogoča izvedbo poštenega in demokratičnega upravnega postopka, ki temelji na konvencijskih zavezah Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustavnih načelih Evropske unije in Republike Slovenije.
Zakon o splošnem upravnem postopku je tako temeljno orodje zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin strank v upravnem postopku in ker je vročanje dokumentov v postopku ključno procesno dejanje, ki omogoča nastanek pravnih posledic (zato tudi vzpostavlja fikcijo vročitve), je predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku v tej smeri ne-optimalen s stališča pravne varnosti strank.
Nenazadnje, vedno ko pride do dileme med učinkovitostjo dela upravnih organov in med omogočanjem človekovih pravic ter varovanjem temeljnih svoboščin, se je pametno vprašati dve pomembni vprašanji. Zakaj državo imam(o) in kakšno državo si želim(o)?
za vas
ekipa Zavoda UP
*razni upravni “zdrsi”, kot npr. izbrisani ali nezakonita uporaba nadzornih sredstev ter zaskrbljujoči trendi omejevanja demokratičnosti družbe, kot npr. glasovanje o človekovih pravicah (Družinski zakonik), omejitev možnosti referendumov, netransparentno sprejemanje pravno zavezujočih mednarodnih sporazumov ACTA, CETA, TISA, TTIP, preganjanje novinarjev, ipd.
Deli Z Ostalimi:
